Jedro

Ker je nastopila okoliščina iz izreka sklepa o začasni omejitvi gibanja, ki pomeni odpravo začasne omejitve gibanja, izrečene na podlagi določb 27. člena ZAzil, torej to, kar je želel tožnik doseči s pritožbo, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje po zaslišanju tožnika na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000 in 45/06 - odl. US RS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 20.9.2006, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je s sklepom na podlagi 3. alinee 1. odstavka 27. člena v zvezi s 36. členom Zakona o azilu (Zazil - UPB2, Uradni list RS, št. 51/2006 in 37/06 - sklep US RS) omejila tožniku gibanje na prostore zaprtega oddelka Azilnega doma do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdalj za tri mesece, in sicer od dne 20.9.2006 do dne 20.12.2006. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi tožene stranke. Tožena stranka v obrazložitvi sklepa sicer ni navedla, na kateri razlog iz 36. člena ZAzil je oprla svojo odločitev, vendar zgolj zaradi tega izdanemu sklepu ni mogoče očitati, da ni obrazložen. Tožena stranka je namreč obrazložila, zakaj šteje, da gre za sum zavajanja ali zlorabe postopka, in sicer da bi tožnik v primeru resnične ogroženosti v izvorni državi za azil zaprosil takoj po vstopu v državo (dne 16.9.2006), ne pa se tri dni ilegalno zadrževal v državi in svojo namero za vložitev prošnje za azil vložil šele po tem, ko je bil prijet s strani policije (19.9.2006). S takšno obrazložitvijo svojega stališča pa je tožena stranka smiselno uporabila določbo 2. alinee 36. člena ZAzil. Za oceno tožene stranke po 3. alinei 27. člena ZAzil zadošča že sum zavajanja ali zlorabe postopka v smislu 36. člena ZAzil, tožena stranka pa je po presoji sodišča sprejela takšen zaključek na podlagi podatkov v upravnem spisu, ki jih je tožnik na zaslišanju tudi potrdil. Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Navaja, da je skupina beguncev potovala z organizatorjem potovanja, znašli so se v tujem okolju in povsem odvisni od organizatorja potovanja. Ko jih je ustavila policija, so lahko prvič zaprosili za azil, saj na samotnem polju, kjer so preživeli tri dni, niso imeli možnosti zaprositi za azil. Meni, da z ničemer ni povzročil suma zlorabe postopka, zato predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni in odpravi ukrep omejitve gibanja. V odgovoru na pritožbo tožena stranka sporoča, da je tožnikov postopek za priznanje azila v Republiki Sloveniji pravnomočno končan z dne 16.10.2006 in predlaga, da se pritožba zavrže. Pritožba ni dovoljena Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravnovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tega pa tožnik v obravnavanem primeru ne izkazuje.

Tožniku kot prosilcu za azil je bilo s sklepom tožene stranke začasno omejeno gibanje na zaprti del Azilnega doma do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo sporočila, da je bil tožnikov postopek za priznanje azila v Republiki Sloveniji pravnomočno končan in o tem predložila dokaz, to je sklep z dne 13.10.2006, s klavzulo pravnomočnosti. Ker je nastopila okoliščina iz izreka navedenega sklepa, ki pomeni odpravo začasne omejitve gibanja, izrečene na podlagi določb 27. člena ZAzil, torej to, kar je želel tožnik doseči s pritožbo, tožnik po presoji pritožbenega sodišča nima pravnega interesa za pritožbo. Taka pritožba pa je po določbah 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, nedopustna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrglo kot nedopustno, ker je na podlagi 1. odstavka 343. člena ZPP ni zavrglo že sodišče prve stopnje