- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC Sklep I Ip 260/2021
ECLI:SI:VSCE:2021:I.IP.260.2021 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotovitev, ali je upnik umaknil predlog za izvršbo.Sodišče obravnava vprašanje, ali je upnik podal umik predloga za izvršbo, kar je ključno za ustavitev izvršilnega postopka.
- Zmotna ugotovitev dejanskega stanja.Sodišče presoja, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje glede umika predloga za izvršbo.
- Ustavitev izvršilnega postopka.Vprašanje, ali je bilo pravno podlago za ustavitev izvršilnega postopka v primeru, ko umik predloga za izvršbo ni bil podan.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Upnik utemeljeno opozarja, da umika predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi ni podal.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek.
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik, in sicer izrecno iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožuje tudi iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Sklep izpodbija v celoti in v pritožbi navaja, da je sklep sodišča prve stopnje nepravilen, saj je sodišče pri odločanju storilo napako. Upnik namreč ni podal umika predloga za izvršbo, saj vtoževana terjatev še ni v celoti poravnana. Takšen dokument se ne nahaja v upnikovem, kakor tudi ne v sodnem spisu.
3. Pritožba upnika je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ.
6. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je po izdaji sklepa o izvršbi upnik umaknil predlog za izvršbo, zaradi česar je ustavilo izvršilni postopek skladno s prvim in tretjim odstavkom 43. člena ZIZ.
7. V konkretnem primeru upnik sodišču prve stopnje smiselno očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje s tem, ko navaja, da umika predloga za izvršbo ni podal oziroma da se takšna vloga ne nahaja v upnikovem in ne v sodnem spisu.
8. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se v sodnem spisu nahaja vloga z dne 13. 5. 2021 (zap. št.: 30), iz katere sicer izhaja umik predloga za izvršbo, vendar pa je takšno vlogo vložila družba S. d.o.o., ki je upnik v zadevi z opr. št.: In 118/2015. Ker se predmetna vloga torej ne nanaša na zadevo I 118/2015, upnik utemeljeno opozarja, da umika predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi ni podal. Pritožbeni očitek o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju je posledično utemeljen.
9. Ker glede na obrazloženo ni bilo razloga za ustavitev izvršilnega postopka, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).