Jedro

Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba ustavi.

2. Zoper sklep se upnica pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da strokovna sodelavka ne more meritorno odločati in izdajati sklepov, zato je sklep, ki ga ni izdal sodnik, nezakonit in v nasprotju z določbo 125. člena Ustave RS. Prav tako je sklep v nasprotju s 76. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki jasno določa, kateri zakonski pogoji morajo nastati, da se izvršba lahko ustavi. Navaja še, da se izvršbe ne da opraviti zato, ker sodišče Upravi Republike Slovenije za javna plačila noče napisati, da ona nima transakcijskega računa in da naj se plačilo opravi po pošti (drugi odstavek 132. člena ZIZ). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na pritožbene trditve, da bi izpodbijani sklep moral izdati sodnik in ne strokovni sodelavec, gre uvodoma pojasniti, da ZIZ v prvem odstavku 6. člena določa pravilo, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik. V drugem in tretjem odstavku so določene izjeme od tega pravila, tako da so določena pooblastila za vodenje in odločanje oziroma opravljanje posameznih dejanj v izvršilnem postopku podeljena tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe. Med navedenimi sklepi, ki jih v izvršilnem postopku lahko izdajajo strokovni sodelavci, je torej tudi sklep o ustavitvi postopka, zato pritožbeni očitek upnice, da je sklep nezakonit, ni utemeljen, prav tako pri odločanju ni bila kršena Ustava RS.

5. V predmetni zadevi je bila dovoljena izvršba s sklepom o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi izvršilnega naslova dne 6. 2. 2015. Izvršba je bila dovoljena z enim izvršilnim sredstvom - z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri organizacijah za plačilni promet, in po pravnomočnosti sklepa, s prenosom denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, na upničin račun (v tem delu je postal sklep o izvršbi pravnomočen dne 21. 2. 2015). Ker upnica v predlogu za izvršbo v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ transakcijskega računa, na katerega naj se plačilo opravi, ni navedla, jo je sodišče prve stopnje najprej z dopisom z dne 17. 4. 2015, nato pa še s sklepom z dne 4. 6. 2015 pravilno pozvalo, da v petnajstih dneh sodišču sporoči svoj transakcijski račun in jo tudi opozorilo, da bo v primeru, če zahtevanega podatka v danem roku ne bo sporočila, izvršbo ustavilo. Upnica se je na poziv odzvala, in sicer tako, da je navedla, da v Sloveniji nima transakcijskega računa in da je predlog za izvršbo podala na podlagi drugega odstavka 132. člena ZIZ, torej da se ji odtegnjeni znesek na stroške dolžnice izplača po pošti, po rumeni poštni nakaznici. Dodala je, da transakcijskega računa zaradi izplačila 12,00 EUR tudi ne bo odprla. Sodišče prve stopnje je nato upnici z dopisom z dne 9. 7. 2015 pravilno pojasnilo, da določbe drugega odstavka 132. člena ZIZ v tej zadevi ni mogoče uporabiti, kar bo tudi pojasnjeno v nadaljevanju tega sklepa, vendar je upnica kljub temu vztrajala pri takšnem načinu plačila terjatve in trdila, da transakcijskega računa v Sloveniji nima. Sodišče prve stopnje je zato izvršbo ustavilo.

6. Upnica v pritožbi neutemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje za tako odločitev v ZIZ (76. člen) ni imelo podlage. Ustavitve izvršbe za primer, kot je obravnavani, ZIZ sicer izrecno ne predvideva, vendar iz temeljnih določb izhaja, da sodišče izvršbo ustavi tudi v primerih, ko upnikove terjatve zaradi pravnih ali dejanskih zadržkov ni mogoče izvršiti (prim. prvi odstavek 1. člena ZIZ). Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje. Ob takih ugotovitvah je izpodbijana ustavitev izvršbe pravilna.

7. Vztrajanje upnice, da se ji plačilo terjatve opravi na podlagi določbe 132. člena ZIZ, je v obravnavani zadevi, neutemeljeno. Določba 132. člena ZIZ je umeščena v 6. točko devetega poglavja ZIZ, ki vsebuje posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika. Od tega, na kakšnem mestu je posamezno pravno določilo, je soodvisen tudi pomen, ki ga to določilo ima (prim. M. Pavčnik, Teorija prava, 1999, str. 369). Iz tega izhaja, da pomeni določba 132. člena ZIZ izjemo, ki je ni mogoče uporabiti v vseh primerih, ko je predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika (deveto poglavje ZIZ), kot si to narobe razlaga upnica, in kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, temveč le v primeru izvršbe na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika.

8. Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb upnice ni opredelilo, ker niso pravno odločilne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).