Jedro

Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu mladoletnih predlagateljev na zvišanje preživnine (na 100,00 EUR mesečno za vsakega od 1. 11. 2019 dalje), v presežku, na plačilo nadaljnjih 40,00 EUR preživnine, pa je predlog zavrnilo. Odločilo je še, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec po pooblaščenki. Uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo predloga, podrejeno zvišanje preživnine na 60,00 EUR za vsakega mladoletnega otroka , še podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Mladoletna predlagatelja se v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, zavzemata za zavrnitev pritožbe in priglašata pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper celoten sklep, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper zavrnilni del sklepa, s katerim je v postopku uspel, gre pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da sklep izpodbija zgolj v delu, s katerim je bilo odločeno o zvišanju preživnine in stroških, torej pod I., II. in IV. točko izreka (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1 ).

6. V uvodu pritožbe uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba ne utemeljuje. Zato velja ob tako posplošenem očitku pojasniti le, da ni podana kakšna od bistvenih postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Pritožnik navaja, da so potrebe mladoletnih upravičencev res postale večje, vendar se na njegovi strani, torej strani preživninskega zavezanca, stanje ni spremenilo, na strani zakonite zastopnice pa je stanje bistveno boljše, saj v času sklenitve sodne poravnave ni bila zaposlena. Zato meni, da pogoj za zvišanje preživnine ni izpolnjen, ker se razmere niso spremenile bistveno.

8. Po prvem odstavku 197. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ), lahko sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

9. Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine1. 10. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je mladoletna deklica v času sklenitve sodne poravnave v letu 2013 obiskovala tretji razred osnovne šole ter da so njene potrebe takrat znašale 395,00 EUR mesečno. Sedaj obiskuje prvi letnik srednje šole, nekaj časa je stanovala tudi v dijaškem domu, njene potrebe pa so bile ocenjene v šolskem letu 2019/2020 na 530,00 EUR, v letu 2020/2021 pa od 540,00 do 630,00 EUR mesečno. Glede mladoletnega dečka je ugotovilo, da je v času sklenitve sodne poravnave obiskoval prvi razred osnovne šole, njegove potrebe pa so znašale 390,00 EUR mesečno. Sedaj obiskuje osmi razred, njegove potrebe pa znašajo od 508,00 do 518,00 EUR mesečno. Glede zmožnosti zavezancev je ugotovilo, da je zakonita zastopnica v času sklenitve poravnave prejemala 600,00 EUR nadomestila in 240,00 EUR otroškega dodatka, z otrokoma je živela v hiši staršev, v ločenem gospodinjstvu, pri pokrivanju stroškov pa so ji pomagali starši. Sedaj njen povprečni mesečni dohodek znaša 715,30 EUR, življenjski stroški 600,00 EUR2, poleg preživnine v znesku 80,00 EUR za oba otroka pa prejema še otroški dodatek v višini 204,00 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec v času sklenitve sodne poravnave ni imel nobenega dohodka, kot lastnik hektarja in pol velike kmetije ter traktorja, se je preživljal s kmetijskimi pridelki. Sedaj ima prihodke v povprečju 400,00 EUR mesečno, življenjske stroške pa med 380,00 in 430,00 EUR mesečno, še vedno živi na kmetiji, pri čemer pa ni izkazal svoje trditve, da je povsem nesposoben za delo.

11. Sodišče prve stopnje je test spremenjenih okoliščin torej opravilo tako, da je primerjalo dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v tem nepravdnem postopku. Glede na to, da so se okoliščine spremenile tako na strani obeh upravičencev kot obeh zavezancev, je zaključek sodišča prve stopnje o bistveno spremenjenih pravno pomembnih okoliščinah za določitev preživnine materialnopravno pravilen.

12. Pritožbene navedbe glede prvostopno ugotovljenih izdatkov in prejemkov so usmerjene v kritiko potreb upravičencev in zmožnosti zavezancev. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti teh pritožbenih navedb je v 189. členu DZ, po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 190. členu DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega in telesnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Potrebe otroka morajo biti tako v vsakem konkretnem primeru prilagojene zmožnostim staršev ter seveda tudi njihovim potrebam, pri čemer je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in mora roditelj le-tej prilagoditi tudi višino stroškov za lastne potrebe.

13. Pritožba zgoraj povzete ugotovitve o zmožnostih nasprotnega udeleženca izpodbija s pomisleki, da nima sredstev za lastno preživljanje, da je nezaposlen zaradi zdravstvenih težav, da ni sposoben preživljati niti sebe in da je v celoti odvisen od države. Tudi ugotovitve o zmožnostih zakonite zastopnice naj bi bile po stališču pritožbe napačne, saj so njeni življenjski stroški previsoko ocenjeni. Glede potreb upravičencev pa izpostavlja, da so ocenjene previsoko, ker niso prilagojene zmožnostim zavezancev.

14. Z gornjimi posplošenimi trditvami pritožba pravilnosti napadenih prvostopnih ugotovitev, narejenih na podlagi izvedenih dokazov ter iz njih izhajajočih denarnih zneskov, ne more omajati. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da je nesposoben za delo, kot je zatrjeval, in da je glede na svojo starost (45 let), izkušnje in sposobnosti lahko dosegel bistveno višja sredstva od teh, ki jih prejema sedaj. Temu se pritožbeno sodišče pridružuje, saj je nasprotni udeleženec izpovedal, da ima stroške z vzdrževanjem posestva (torej ga očitno obdeluje), da je pridelal od 200 do 300 kg krompirja ter da ima kravo. Vse to kaže na to, da mu zatrjevane zdravstvene težave ne onemogočajo dela na posestvu. Kar hektar in pol velika kmetija zagotovo daje možnosti za ustvarjanje določenih presežkov kmetijskih pridelkov, s prodajo katerih je moč ustvariti določen dohodek. Glede potreb otrok, ki so sicer zneskovno glede na zmožnosti staršev res nekoliko visoko ocenjene, pa velja izpostaviti, da je prvo sodišče pod 34. točko obrazložitve utemeljilo, da je te potrebe glede na to, da presegajo zmožnosti tako zakonite zastopnice kot nasprotnega udeleženca, pri določitvi preživnine upoštevalo v razumnem obsegu. Pod 24. točko obrazložitve izpodbijane sodbe pa je obrazloženo, katere stroške ima zakonita zastopnica. Kljub temu, da konkretno teh stroškov pritožba ne izpodbija, gre odgovoriti, da ti niso ocejeni na pretiran znesek, sploh glede na to, da se le 200,00 EUR od stroškov nanaša na potrebe zakonite zastopnice (prehrana in higienski pripomočki), ostali stroški pa se nanašajo na stanovanje, gospodinjstvo, ter gorivo in leasing obrok za avto.

15. Ob ugotovitvah glede potreb obeh mladoletnih otrok, zmožnosti matere, na kateri je celotno breme vzgoje in varstva otrok, saj oče praktično z otrokoma nima več rednih stikov in s tem tudi nobenih stroškov, pritožbena zatrjevanja o nezmožnostih nasprotnega udeleženca lahko napotujejo le na sklep, da ima nasprotni udeleženec drugačna merila pri ocenjevanju svojih zmožnosti in zmožnosti matere. Pritožbeno sodišče šteje, da bo nasprotni udeleženec pri ugotovljenem premoženju, sposobnostih za delo ter možnostih za ustvarjanje dohodka, zmogel plačati za 57,09 EUR višjo preživnino za vsakega otroka kot do sedaj. Pri določitvi nižje preživnine bi bila mati, na kateri je itak že celotna skrb, povsem nesorazmerno obremenjena.

16. Glede na to, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podan kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).

17. Udeleženci sami krijejo stroške, ki so jim nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ter 413. člen ZPP).

1 Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 79/2016 z dne 14. 7. 2016, tč. 8. 2 Pod 34. točko obrazložitve je sodišče prve stopnje očitno pomotoma zapisalo, da življenjski stroški znašajo 790,00 EUR, saj pravilen seštevek življenjskih stroškov, nanašajočih se na zakonito zastopnico, ki so podrobneje opisani pod 24. točko obrazložitve, znašajo nekaj manj kot 600,00 EUR.