Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ponovni predlog tožene stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke z dne 16. 1. 2015 za obročno plačilo predujma za izvedenca zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Ker pritožnik ni bil sposoben plačila predujma v višini 1.000,00 EUR v enkratnem znesku, je pri Okrožnem sodišču v Celju zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar je Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno. Razlog je v tem, da toženec v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravni pomoči ni navedel, da je solastnik manjšega dela podedovanega premoženja po pokojni materi v k. o. X. Pri tem je Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč očitno izhajala iz stališča, da je toženec nameraval te podatke namerno prikriti, vendar temu ni tako. Opisano premoženje je namreč toženec podedoval po pokojni materi že leta 2006 in je nanj enostavno pozabil. Po smrti matere je navedeno premoženje v celoti ostalo v posesti sorodnika in z njim toženec nikoli ni upravljal ali ga kakorkoli uporabljal za svojega. Toženec je po prejetju negativne odločbe za dodelitev brezplačne pravne pomoč za plačilo predujma za izvedenca na prvo sodišče naslovil prošnjo za podaljšanje roka za plačilo predujma do dne 10. 1. 2015, saj je predvideval, da bo ob koncu leta prejel od podjetja, v katerem je zaposlen, božičnico, s katero bo predujem lahko plačal. Božičnice ni prejel, zato tudi do dne 10. 1. 2015 predujma še vedno ni uspel poravnati. Toženec je k prošnji priložil tudi tri plačilne liste, iz katerih je razvidno, da njegov povprečni mesečni dohodek znaša cca. 600,00 EUR neto, pri čemer preko trajnika za nazaj že plačuje tudi dolg do DURS-a, Z., N. d.d. ter D., v skupni višini 308,89 EUR. Opozarja, da ZPP v tretjem odstavku 153. člena določa, da lahko sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške ni založen v roku, ki ga je določilo, vendar pa v tem primeru sodišče po svojem prepričanju glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka v roku ni založila zneska, potrebnega za stroške. V tretjem odstavku istega člena je določeno še, da če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. člena tega zakona, pa stranki ne založita določenega zneska, se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča. Prvo sodišče bi torej v konkretnem primeru moralo postopati po citiranem tretjem in četrtem odstavku 153. člena ZPP. Meni, da bi predujem za izvedenca grafologa morali založiti obe pravdni stranki v enakih delih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je toženi stranki na naroku dne 13. 10. 1014 naložilo, da v roku 30 dni založi predujem za izvedenca grafologa v višini 1.000,00 EUR ter jo opozorilo na posledice, če tega v postavljenem roku ne bo storila. Tožena stranka je z vlogo z dne 5. 11. 2014 zaprosila za obročno plačilo predujma. Sodišče prve stopnje je njen predlog s sklepom z dne 12. 11. 2014 zavrglo ter jo opozorilo, da naj v roku 15 dni od dneva prejema tega sklepa poravna dolgovani predujem ali sodišču v istem roku predloži dokazilo o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. S sklepom z dne 12. 12. 2014 je sodišče prve stopnje toženi stranki rok za plačilo predujma podaljšalo do rešitve njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z vlogo z dne 19. 12. 2014 je tožena stranka sporočila, da je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Hkrati je zaprosila, da se ji rok za plačilo podaljša do 10. 1. 2015. Sodišče je nato s sklepom z dne 5. 1. 2015 prošnji ugodilo in toženi stranki rok za plačilo predujma podaljšalo do 10. 1. 2015 ter jo pri tem opozorilo, da ji roka za plačilo predujma ne bo več podaljševalo.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ponovni predlog tožene stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.(1)

6. Sodišče prve stopnje je tudi korektno v sklepu z dne 12. 11. 2014 toženo stranko opozorilo, da lahko na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči zaprosi za oprostitev plačila stroškov izvedenca. Toženčeva prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena, zato je brezpredmetno v tem postopku razpravljati o vzrokih za zavrnitev prošnje.

7. Določba četrtega odstavka 153. člena ZPP, na katero se sklicuje pritožba ne pride v poštev, saj sodišče odredi po uradni dolžnosti izvedbo dokaza le za ugotovitev dejstev v zvezi z nedovoljenim razpolaganjem strank, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Sankcija za nespoštovanje obveznosti plačila predujma v določenem roku je opustitev izvedbe dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Kakšen pomen ima to, da tožena stranka v roku ni založila zneska, potrebnega za stroške izvedenca, pa bo stvar nadaljnjega odločanja sodišča prve stopnje.

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. čl. ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 580/2008.