Jedro

Tožnica je izkazala, da so prodajne pogodbe v verigi prenosov nične, kar pomeni, da so pravni posli absolutno neučinkoviti in ne morejo imeti posledic niti na zemljiškoknjižnem področju. Glede na to njeni zahtevki učinkujejo na tiste vpise, ki so neveljavni zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, in posledično ne povzročijo nobenih pravnih učinkov (pridobitelj z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik).

Zaključek sodišča prve stopnje, da so vse v spornih poslih udeležene osebe med seboj povezane, je pravilen, tudi če se tožbeni zahtevek v nobenem od postopkov ne glasi na katerega od zakoncev, ki sta bila udeležena pri poslih. Posli na način, kot so bili sklenjeni, niti ne bi bili sklenjeni, če ne bi šlo za povezane osebe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je v roku 15 dni od dne prejema te sodbe dolžna povrniti 1.119,96 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo:

I. Ugotovi se, da so nične prodajne pogodbe z datumom 7. 7. 2020, sklenjene med prvo toženo stranko kot prodajalcem in drugo toženo stranko kot kupcem, katerih predmet so nepremičnine:

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 11 (ID 0000062),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 26 (ID 0000077),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 5 (ID 0000056),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 4 (ID 0000055),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 33 (ID 0000084),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 34 (ID 0000085),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 30 (ID 0000081),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 32 (ID 0000083),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 8 (ID 0000059),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 27 (ID 0000078),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 31 (ID 0000082),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 9 (ID 0000060),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 20 (ID 0000071),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 22 (ID 0000073),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 19 (ID 0000070),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 3 (ID 0000054),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 18 (ID 0000069),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 17 (ID 0000068),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 16 (ID 0000067),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 24 (ID 0000075),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 25 (ID 0000076),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 7 (ID 0000058),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 6 (ID 0000057),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 21 (ID 0000072),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 23 (ID 0000074),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 15 (ID 0000066),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 14 (ID 0000065),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 10 (ID 0000061),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 12 (ID 0000063)

v zemljiškoknjižnih postopkih Dn 166458/2020, Dn 142397/2021, Dn 166466/2020, Dn 166457/2020, na podlagi prodajnih pogodb z dne 7. 7. 2020 ter notarskih potrdil notarke E. E. o osebi, ki je upravičena do razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom z dne 7. 10. 2020 oziroma z dne 29. 6. 2021, v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z ID zaznambe 00000237, ki učinkuje od dne 11. 10. 2018.

IV. Vzpostavi se prejšnje stanje zemljiškoknjižnih vpisov, tako da se pri nepremičninah:

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 11 (ID 0000062),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 26 (ID 0000077),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 5 (ID 0000056),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 4 (ID 0000055),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 33 (ID 0000084),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 34 (ID 0000085),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 30 (ID 0000081),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 32 (ID 0000083),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 8 (ID 0000059),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 27 (ID 0000078),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 31 (ID 0000082),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 9 (ID 0000060),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 20 (ID 0000071),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 22 (ID 0000073),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 19 (ID 0000070),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 3 (ID 0000054),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 18 (ID 0000069),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 17 (ID 0000068),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 16 (ID 0000067),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 24 (ID 0000075),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 25 (ID 0000076),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 7 (ID 0000058),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 6 (ID 0000057),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 21 (ID 0000072),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 23 (ID 0000074),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 15 (ID 0000066),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 14 (ID 0000065),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 10 (ID 0000061),

- katastrska občina 0000 ... stavba 900 del stavbe 12 (ID 0000063)

(i) izbrišejo lastninske pravice, vknjižene v korist drugo tožene stranke A.-X, d.o.o., matična št.: ...,

(ii) znova vpišejo lastninske pravice v korist prvo tožene stranke A., d.o.o., matična št.: ..., do celote (1/1),

(iii) znova vpišejo zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z ID zaznambe: 00000886, v korist imetnika - tožeče stranke C. d.o.o., matična št.: ...

IV. Stroške postopka solidarno nosita toženi stranki.

2. Zoper sodbo sta se iz vseh pritožbenih predlogov pravočasno pritožili obe toženki in priglasili stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je na obe pritožbi odgovorila in priglasila stroške odgovorov na pritožbo.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V tej zadevi tožnica izpodbija zadnjo iz verige pogodb, s katerimi so bile iz družbe F. d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju: F.) odsvojene v 1. točki obrazložitve navedene nepremičnine. Tožnica in F. sta sklenili gradbeno pogodbo, po kateri se je tožnica kot izvajalka družbi F. kot investitorki zavezala zgraditi dva objekta, družba pa tožnici plačati 50 % v denarju in 50 % s kompenzacijo s pritličnim stanovanjem v objektu A. F. je s prodajno pogodbo 17. 2. 2019 nepremičnine prenesel na G. d.o.o. (v nadaljevanju: G.).

Nad F. se je pričel stečajni postopek, tožnica pa je sklenila sodno poravnavo, s katero je bila njena terjatev v stečaju ugotovljena v znesku 222.497,32 EUR.

Upoštevaje skupno višino navadnih terjatev je delež tožničine terjatve v stečajni masi F. 6,3 % in bo tožnica poplačana v znesku 25.545,77 EUR.

6. Nadalje ni sporno, da je s petimi prodajnimi pogodbami, sklenjenimi v letu 2015, G. lastninsko pravico na nepremičninah prenesel na prvo toženko.

7. S pogodbo z dne 7. 7. 2020 (ki je izpodbijana v tej zadevi), je prva toženka prodala nepremičnine drugi toženki.

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugovorom neveljavno sklenjene sodne poravnave med F. in tožnico ugotovilo, da je sodišče soglasje k sklenitvi poravnave dalo pravočasno in je sklep o tem postal pravnomočen, sodišče pa je v zadevi II Pg 2365/2019 izdalo odpravek sodne poravnave, v katerem je navedeno, da sta tožnica in F. sodno poravnavo sklenili veljavno, zato je zaključilo, da ima tožnica do F. terjatev znesku 222.497,32 EUR.

9. V zvezi z vrednostjo spornih nepremičnin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predmet tožbenih zahtevkov 7 stanovanj, 14 garaž in 11 kleti, katerih skupna vrednost je (tudi po neprerekanih navedbah tožnice) več kot 2.000.000,00 EUR, kar pomeni, da bodo navadne terjatve tožnice in ostalih upnikov kljub hipoteki banke L. v višini 800.000,00 EUR delno poplačane.

10. Glede na vse je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v zadevi obravnavane prodajne pogodbe nične, zato je ugodilo zahtevku na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 7. 7. 2020. Končni cilj tožnice je namreč, da bodo nepremičnine spet vpisane na F., torej vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato tožničin obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.

11. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da se pritožbi obeh toženk vsebinsko pretežno prekrivata, zato je na tovrstne pritožbene trditve odgovarjalo enkrat, pri čemer se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Glede aktivne legitimacije tožnice pritožbi izpostavljata, da je za izbrisno tožbo legitimiran le tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe v zemljiško knjigo kršena. Trdita, da tožnici s prenosom lastninske pravice na spornih nepremičninah ni bila kršena nobena stvarna ali obligacijska pravica na teh nepremičninah, ter da so tudi z obligacijskimi pravicami mišljene obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica in podobno), torej tako imenovane obligacijske pravice propter rem, ne pa vse obligacijske pravice. Za obstoj aktivne legitimacije po stališču pritožnic ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven, ker je na primer pogodba, ki je podlaga za vpis, nična, temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo in bi bila torej izbrisna tožba upravičena le, v kolikor bi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja sanirala kršitve stvarnopravnih oziroma obligacijskih pravic tožnice, takih pravic pa da tožnica nima.

13. Višje sodišče se s tem stališčem ne strinja. Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe (razpolaganje na pravno poslovni podlagi, ki je materialnopravno neveljavno že takrat, ko je bila vknjižba dovoljena in opravljena).

Toženkama je že bilo pojasnjeno, da tožnica zatrjuje obligacijsko pravico do F., iz sosledja tožb pa izhaja, da je njen končni cilj, torej cilj vseh teh zaporednih izbrisnih tožb, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Izkazovala je (in tudi po stališču višjega sodišča ji je to uspelo, kar bo pojasnjeno spodaj), da so prodajne pogodbe v verigi prenosov nične, kar pomeni, da so pravni posli absolutno neučinkoviti in ne morejo imeti posledic niti na zemljiškoknjižnem področju. Glede na to njeni zahtevki učinkujejo na tiste vpise, ki so neveljavni zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, in posledično ne povzročijo nobenih pravnih učinkov (pridobitelj z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik). Posledično so nerelevantne pritožbene trditve, da na določenih posebnih delih druga toženka ni zemljiškoknjižna lastnica, kar da izhaja iz zemljiškoknjižnih izpiskov.

14. Tožnici v primeru uspeha z ničnostno tožbo torej ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogla doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in, kot je bilo toženkama v tej zadevi prav tako že pojasnjeno (s sklepom tega sodišča I Cpg 158/2021 z dne 23. 11. 2021), bi bilo njeno pravno varstvo neučinkovito.

15. Pri tem se druga toženka ne more uspešno sklicevati niti na sodbo VSRS II Ips 121/2015 z dne 25. 8. 2016. Ugotovitveni zahtevek v tej zadevi se je namreč nanašal na okoliščino, da bi lahko tožnik (ki je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti), kot potomec tožencev - darovalcev po njuni smrti postal dedič, kar pa ni zadoščalo, da bi lahko uveljavljal ničnost darilne pogodbe (ker že iz dednopravnih razlogov zaradi sklenitve sporne pogodbe ni mogel biti prikrajšan njegov nujni delež).

16. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da bi bil cilj tožnice (ki ga zasleduje z vložitvijo več tožb z izbrisnimi zahtevki), upošteven (in bi ji lahko vzpostavil aktivno legitimacijo) le, če bi imela tožnica v stečaju priznano vsaj izločitveno pravico. Ob zaporednem odsvajanju spornih nepremičnin, najprej z F. na G., nato na prvo toženko in končno na drugo toženko, je to edino pravno varstvo, ki se ga tožnica lahko posluži, da bo dosegla vsaj delno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika iz spornih nepremičnin. Tožnica kot upnica ima ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev.

Posledično so neutemeljene pritožbene trditve, da tožnica nima pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti prodajne pogodbe z dne 7. 7. 2020. V primeru, da bo ta (tretji sporni) prenos neveljaven, bo lahko sodišče prve stopnje odločalo o prejšnji dveh spornih prenosih v postopkih VIII Pg 2875/2015 in VIII Pg 2429/2019, ki sta prekinjena do pravnomočne odločitve v tej zadevi. S tem v zvezi so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da se z uveljavljanjem ničnosti prodajne pogodbe z dne 7. 7. 2020 ne more vzpostaviti takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi tožnici omogočalo neposreden vpis kakršnekoli tožničine pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa da z ničemer ni pojasnila, kako bi bila s prenosom lastninske pravice na spornih nepremičninah s prve toženke na drugo toženko onemogočena pri uživanju pravice oziroma njenem izvrševanju. Več o namenu in povezanosti vseh spornih prenosov nepremičnin bo povedano spodaj.

17. Ne drži niti, da se pravni položaj tožnice ne glede na izid te pravde ne bo spremenil, saj da se z ugoditvijo tožbenemu zahtevku nepremičnine ne bodo vrnile v stečajno maso F. Poleg zgoraj povedanega o nadaljevanju predhodnih prekinjenih pravdnih postopkov pritožnica niti ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica s stečajno upraviteljico te družbe sklenila sodno poravnavo, ki izkazuje njeno terjatev v znesku 222.497,32 EUR. Do družbe F. ima tožnica torej obligacijski zahtevek, ki bo, v kolikor bo uspela z izbrisnimi tožbami, glede na vrednost spornih nepremičnin v stečaju vsaj delno plačan, in sicer v višini 25.545,77 EUR.

18.V zvezi z ničnostjo same pogodbe z dne 7. 7. 2020 višje sodišče najprej poudarja, da ne gre spregledati, da pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da so vsi sporni prenosi potekali na enak način, najprej pogodba, nato po daljšem času predlog za vknjižbo lastninske pravice na kupca v zaznamovanem vrstnem redu, nato pa takoj za predlogom za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v zaznamovanem vrstnem redu še nov predlog z zaznambo vrstnega reda.

19.Druga toženka poudarja, da nobena od toženk nikoli ni bila povezana z družbama G. ali F. Vendar ob tem, da priznava, da sta zakonca H. zakonita zastopnika teh družb (J. H. obeh toženk, K. H. pa F. in G.), konkretno niti ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o družbeniških povezavah: edini družbenik F. je G., njegova edina družbenica pa J. H., ki je bila do 27. 5. 2020 tudi edina družbenica prve toženke, od takrat dalje (pa do 7. 10. 2022) je bila to druga toženka, in je bila do 15. 11. 2021 edina družbenica druge toženke prva toženka. Vse družbe so skupno premoženje zakoncev H., kupnina ne po prvi sporni pogodbi ne po drugem spornem prenosu z G. na prvo toženko ni bila plačana, pri tretjem pa je bila simbolična, kar vse tudi po stališču višjega sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje o nedopustni podlagi teh pogodb, ki pomeni njihovo ničnost. Ker pritožbeno niso izpodbijane niti ugotovitve sodišča prve stopnje v 45. točki obrazložitve, pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na zakon o gospodarskih javnih družbah (ki niti ne obstaja), in na koncernske družbe. Zaključek sodišča prve stopnje, da so vse v spornih poslih udeležene osebe med seboj povezane, je pravilen, tudi če se tožbeni zahtevek v nobenem od postopkov ne glasi na katerega od zakoncev H. Posli na način, kot so bili sklenjeni, niti ne bi bili sklenjeni, če ne bi šlo za povezane osebe.

20.Pritožbeno niso izpodbijane niti ugotovitve sodišča prve stopnje o sosledju dogodkov s prenosi upravičenj za razpolaganje z vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah po vložitvi prve tožničine tožbe (prim. 47. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), ki kažejo na izogibanje učinkom vpisov izbrisnih tožb tožnice in učinkom predlaganih začasnih odredb v postopku VIII Pg 2429/2019 in v tem postopku (prim. 48. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Ker se višje sodišče strinja, da vsa sporna dejanja ne kažejo na običajno dejavnost gospodarskih družb (katerih namen je v pridobivanju dobička - plačilo 3 x po 1.220,00 EUR ne predstavlja realne in poštene kupnine za stanovanja, vredna preko 1,8 milijona EUR), pri kateri bi bili kot posledica prodaje nepremičnin posledično smiselni le ažurni zemljiškoknjižni vpisi lastninskih pravic novih lastnikov, so neutemeljene pritožbene trditve, da v tem postopku ni bila jasno izkazana simuliranost pravnega posla, ki bi pomenila ničnost pogodbe z dne 7. 7. 2020. Ne gre namreč spregledati, da je bila očitno s tem namenom ustanovljena še družba I. d.o.o., saj iz izpodbijane sodbe izhaja, da druga toženka kot njena edina družbenica namena ustanovitve nove družbe ni z ničemer pojasnila.

21.Prva toženka se glede na zgoraj pojasnjeno ne more uspešno sklicevati na to, da je druga toženka od prve kupila nepremičnine v dobri veri in plačala v prodajni pogodbi dogovorjeno kupnino. Kot pojasnjeno, je bila ta dogovorjena za simboličnih 1.000,00 EUR. Do drugačnega zaključka, kot da je bila tudi ta pogodba sklenjena z namenom oškodovanja tožnice, tudi višje sodišče glede na vse ugotovljeno ni moglo priti. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.

22.Tak zaključek višjega sodišča potrjuje tudi to, da pritožnici prav tako nista izpodbili ugotovitve sodišča prve stopnje, da je vrednost spornih nepremičnin vsaj 2.000.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključek o vrednosti spornih nepremičnin sprejelo na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP, zato se prve toženka ne more uspešno sklicevati na to, da tržne vrednosti teh nepremičnin ni mogoče dokazovati ne s splošno znanimi dejstvi, ne z oglasi za prodajo stanovanj v stavbi, pač pa le s cenitvijo sodnega izvedenca (prim. tudi prvi odstavek 214. člena ZPP).

23.Druga toženka hkrati prereka presojo sodišča prve stopnje, da so bile njene ugovorne trditve glede vrednosti spornih nepremičnin pavšalne in posledično neupoštevne. Res je druga toženka v odgovoru na tožbo prerekala višino vrednosti spornih nepremičnin, kot uveljavlja v pritožbi, a je navedla le, da je vrednost popolnoma napačna in ni jasno, kako jo je tožnica izračunala, vrednost pa da nepremičninam zelo zmanjšuje nanje vpisana hipoteka. Pritožnica pa ne izpodbija nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica na te trditve konkretno odgovorila (prim. 29. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), toženki pa (glede na ugotovitev sodišča prve stopnje v 30. točki obrazložitve) praktično ne, zato je sodišče prve stopnje vrednost spornih nepremičnin upravičeno štelo za priznano na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP.

24.Ker je bil glavni in tožencema skupen namen sklenitve prodajne pogodbe preprečiti poplačilo tožnice, ima pogodba nedopustno kavzo in je po drugem odstavku 39. člena v zvezi s 40. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) nična. Zato je nična tudi vknjižba lastninske pravice na spornih nepremičninah v korist druge toženke in je utemeljen zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Neveljavnost vknjižbe kot posledico ničnosti pravnega posla določa že sam zakon (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). To pomeni, da je ob ugotovljeni ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga določeni vknjižbi, nujno neveljavna tudi sama vknjižba. Interes tožnice v tej zadevi pa je, da se posledice ugotovitve ničnosti tudi zemljiškoknjižno realizirajo.

25.Ker pritožbi nista utemeljeni, višje sodišče pa tudi uradoma upoštevnih kršitev ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP), ju je zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

26.Toženki s pritožbama nista uspeli, zato svoje stroške pritožbenega postopka krijeta sami (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnici pa sta dolžni povrniti stroške odgovorov na pritožbo. Odgovora nista bila enaka, saj je tožnica odgovarjala toženkama glede na pritožbene razloge vsake od njiju. Za vsak odgovor na pritožbo je višje sodišče odmerilo 750 točk oziroma 450,00 EUR po tarifni številki 22/1 Odvetniške tarife - OT, za pavšalne izdatke v višini 2% od vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT) pa 15 točk oziroma 9,00 EUR, kar skupaj glede na vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR in po prištetju 22 % davka na dodano vrednost znaša 559,98 EUR. Tožnici morata toženki v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila, tako povrniti 1.119,96 EUR.

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 243, 243/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 39, 39/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.