Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko si je prizadevalo pridobiti dedne izjave vseh dedičev v zvezi z naknadno najdenim premoženjem.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. in 3. tč. izreka) r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pok. A.F., poleg premoženja, ugotovljenega s sklepom o dedovanju opr. št. D 1 z dne 10.12.1984, tudi nepremičnine - parc. št. 2855/3, 2856/6, 2890/1, 2992/23 in 2992/197, vl. št. 353 k.o. K., do 2/3 (1. tč. izreka); da le-te deduje dedič (zapustničin sin) G.F. (2. tč. izreka) ter da se bo po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah vknjižila pri deležu zapustnice lastninska pravica na dediča G.F. (3. tč. izreka).
Zoper 2. in 3. točko izreka sklepa se po pooblaščencu in še z laično pritožbo pritožujejo dedinje S.K., L.B. in M.P. zaradi bistvenih kršitev določb postopka s predlogom, da se pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da v postopek niso bile vključene, sodišče jih sploh ni povabilo, zato jim ni bila dana možnost izjave v postopku. Šele po prejemu izpodbijanega sklepa so izvedele za zapuščinski postopek. Nikoli se niso odpovedale dedovanju, saj dednih izjav z dne 11.7.2007 niso podpisale. Izjave so prvič videle v spisu naslovnega sodišča, šele po prejemu izpodbijanega sklepa. Neko nedeljo v juliju 2007 se je pri njih zglasil G.F. s svojo partnerko in jim povedal, da bodo prejele neko premoženje, vendar pa mu morajo prej podpisati bianco papir, da „lahko on vse uredi“. Prepričane so, da se je G.F. poslužil prevare z namenom, da pridobi v izključno last celotno zapuščino, do katere ni upravičen. Sumijo, da je njihove podpise uporabil za sporno dedno izjavo, pri čemer je kasneje nad podpisi vstavil tekst, ki ni bil v skladu z njihovo pravo voljo. Zaradi tega so 8.1.2008 zoper G.F. vložile kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256. členu KZ ter goljufije po 217. členu KZ. Izpodbijani sklep zato ne more ostati v veljavi, saj temelji na ponarejeni listini. Ker jim v zapuščinskem postopku ni bilo omogočeno, da sodelujejo kot stranke in uporabljajo svoj (hrvaški) jezik, predlagajo, da jim sodišče to omogoči v novem postopku.
Pritožba je utemeljena.
Pregled spisa pokaže, da je v obravnavani zapuščinski zadevi po pok. A.F. sodišče prve stopnje opravilo zapuščinsko obravnavo 10.12.1984, na kateri sta se dedinji M.B. in C.B. odpovedali dedovanju v korist sodediča F.G.. Podali sta torej izjavo o odstopu dednega deleža v skladu z 2. odst. 136. člena Zakona o dedovanju (ZD). Dedič G.F. je tako s sklepom o dedovanju z dne 10.12.1984, ki je postal pravnomočen 21.1.1985, dedoval vse zapustničino (takrat znano) premoženje. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je dedič G.F. predlagal sodišču, naj izda dodaten sklep o dedovanju, še glede 2/3 parc. št. 2855/3, 2856/6, 2890/1, 2992/23 in 2992/197, vpisanih v vl. št. 353 k.o. K.. 221. člen ZD ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja. V skladu s 1. odst. 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Podlaga za izdajo prvotnega sklepa o dedovanju je bila izjava zapustničinih hčerk M.B. in C.B., da vsaka svoj dedni delež odstopita bratu G.F., kar je ta sprejel. Ti izjavi pa sta se nanašali na premoženje, ki je bilo ugotovljeno v času izdaje prvotnega sklepa o dedovanju, ne pa tudi glede ev. naknadno najdenega premoženja. Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (pravno mnenje, objavljeno v Poročilu VSS, 2-3/70). Ker je dedinja M.B. medtem umrla, so stranke v postopku glede obravnavanega pozneje najdenega premoženja tudi njene dedinje, to je pritožnice. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko si je prizadevalo pridobiti dedne izjave vseh dedičev v zvezi z naknadno najdenim premoženjem, tudi pritožnic. Le-te je predložil dedič G.F. z vlogo z dne 18.12.2006. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je volja vseh dedičev tudi glede naknadno najdenega premoženja enaka kakor upoštevana v prvotnem sklepu o dedovanju, zato je z izpodbijanim (dodatnim) sklepom o dedovanju odločilo, da tudi naknadno najdeno premoženje deduje dedič G.F.. Taka odločitev je predmet utemeljenega pritožbenega izpodbijanja, že zato, ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v spisu le fotokopije dednih izjav, pritožnice pa navajajo, da s strani dediča G.F. predloženih dednih izjav sploh niso podpisale in so bile z njimi seznanjene šele po prejemu izpodbijanega sklepa, zato so zoper slednjega podale kazensko ovadbo. Sporno je torej dejstvo, ali so se pritožnice odpovedale dedovanju v korist sodediča G.F., kar je zato narekovalo sprejeto odločitev o ugoditvi pritožbi, izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče zato razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo zaradi razjasnitve zgoraj navedenih okoliščin razpisati narok za zapuščinsko obravnavo in nanj povabiti vse dediče (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) in nato sprejeti ustrezno odločitev.