Jedro

Postopek za uničenje blaga implicira, da mora deklarant ali imetnik blaga sporočiti svoje morebitno nasprotovanje o uničenju. V obravnavani zadevi je bila podlaga za začetek postopka odločba o začasnem zadržanju blaga. Tožena stranka je izdala na zahtevo pooblaščenca imetnika pravice sklep v zadevi varstva pravic intelektualne lastnine in odločila, da se zavrne zahteva tožnika za uničenje blaga zadržanega na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga.

Izrek

Tožba zoper sklep Finančne uprave RS 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014 se zavrne.

Tožba zoper obvestilo Finančne uprave RS 4243-61¸2/2014-7 z dne 20. 11. 2014 se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Finančna uprava RS (v nadaljevanju: tožena stranka) je na podlagi 11. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju: ZFU) v povezavi s četrtim odstavkom 23. člena Uredbe EU 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 (v nadaljevanju: Uredba 608/2013) izdala na zahtevo pooblaščenca imetnika pravice, družbe A. d.o.o., sklep v zadevi varstva pravic intelektualne lastnine in odločila, da se zavrne zahteva tožnika za uničenje blaga zadržanega na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga 4243-612/2014-2 z dne 7. 11. 2014 (točka 1 izreka). Ta sklep začne veljati takoj (točka 2 izreka).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je carinski organ 7. 11. 2014 na podlagi 17. člena Uredbe 608/2013 izdal odločbo o začasnem zadržanju blaga: slušalke, 10 kartonov, 1200 kosov, v skupni teži 240 kg (v nadaljevanju: predmetno blago) zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine blagovne znamke „BEATS BY DR. DREE“. O navedenem ukrepu je bil deklarant, družba B. d.o.o., obveščen 10. 11. 2014. Pooblaščenec pošiljatelja (lastnika) blaga (družba C. CO., LTD.) D.D., odvetnik, ki se je izkazal s pooblastilom, je uničenju predmetnega blaga nasprotoval z izjavo 11. 11. 2014. Tožena stranka je pooblastilo predloženo 17. 11. 2014 štela za verodostojno. Da gre za lastnika predmetnega blaga je potrdil tudi deklarant. Zastopnik imetnika pravice je bil 20. 11. 2014 obveščen o izjavi glede nasprotovanja uničenja predmetnega blaga in je 25. 11. 2014 zaprosil za podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper domnevnega kršitelja pravic intelektualne lastnine. Rok je bil podaljšan do 12. 12. 2014. Tožena stranka je 9. 12. 2014 prejela zahtevo pooblaščenca imetnika pravice, družbe A. d.o.o. za uničenja predmetnega blaga zaradi spornosti izjave imetnika blaga, s katero je ta nasprotoval uničenju predmetnega blaga in spornosti verodostojnosti pooblastila danega odvetniku D.D.. Tožena stranka je po proučitvi sporne vloge (izjave o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga) in pooblastila menila, da gre za popolno vlogo in verodostojno pooblastilo, saj je to podpisano in opremljeno z žigom podjetja, ki je predmetno blago poslalo in katerega firma se nahaja tudi na tovorni dokumentaciji. Gre za pooblastilo, ki ga je dal imetnik predmetnega blaga, ki je to blago tudi poslal, kar je potrdil tudi deklarant. Tožnik v tožbi navaja, da je bilo pri pregledu predmetnega blaga 5. 11. 2014 zaradi suma, da gre za kršitev pravic intelektualne lastnine izločenih 10 kartonov, 1200 kosov ter 240 kg slušalk, ki naj bi bile podobne zaščiteni znamki BEATS. Predmetno blago je v Slovenijo prišlo iz Kitajske. Kot pošiljatelj je navedena družba C. CO. LTD, kot prejemnik pa je navedena družba E. s.r.o.. Tožena stranka je o začasnem zasegu predmetnega blaga 10. 11. 2014 obvestila deklaranta, družbo B. d.o.o., 11. 11. 2014 pa tudi tožnika. Tožnik je toženo stranko preko zastopnika F. nemudoma obvestil, da predmetno blago krši pravice intelektualne lastnine in zahteval, da naj se uniči. Tožena stranka je 17. 11. 2014 prejela preko Odvetniške družbe D.D. izjavo o nasprotovanju uničenju (v nadaljevanju: sporna izjava imetnika blaga), ker naj ne bi šlo za kršitev pravic intelektualne lastnine, ki naj bi bila dana v imenu pošiljatelja oz. lastnika predmetnega blaga, družbe C. CO. LTD. Pooblastilo je imelo navedeno ime pooblastitelja G.G. ter žig. Tožena stranka je pooblastilo, kljub pomanjkljivosti štela za veljavno in s tem tudi izjavo o nasprotovanju uničenja blaga. Posledično je bil tožnik primoran vložiti tožbo na ugotovitev kršitve pravic intelektualne lastnine (tretji odstavek 23. člena Uredbe 608/2013). Tožnik se s tem ni strinjal in je zato 8. 12. 2014 vložil tožbo z zahtevo, da se predmetno blago uniči. Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da sporne izjave imetnika blaga o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga ni mogoče šteti kot verodostojne, saj je zelo pomanjkljiva. Sklicuje se na 66. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in meni, da bi morala izjava, kot vloga v upravnem postopku vsebovati popolno ime vlagatelja, naslov oz. sedež, matično in davčno številko, torej vse registrske podatke, potrebne za identifikacijo subjekta, kar je še posebej pomembno v primeru tujih pravnih oseb. V danem primeru je celo podan sum, da tuja pravna oseba (imetnik blaga) ne obstoja. Iz sporne izjave imetnika blaga pa ni bilo razvidno, ali ta družba sploh obstaja in ali je dejansko lastnik blaga. Ker je bila ta vloga nepopolna, je tožena stranka ne bi smela upoštevati oz. bi morala zahtevati njeno dopolnitev. Iz te vloge tudi ne izhaja, kakšen je položaj vlagatelja v carinskem postopku Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 lahko poda izjavo o nasprotovanju uničenju blaga deklarant ali pa imetnik blaga. Iz vloge pa ne izhaja, na kakšni podlagi se šteje pooblastitelj G.G. oz. pošiljatelj, družba C. CO. LTD, za lastnika blaga. Vsaka vloga, dana v upravnem postopku, pa bi morala biti tudi vročena tožniku. V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je sporno vlogo (izjavo imetnika blaga) vložila dejansko upravičena oseba iz tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Poleg predhodno navedenih pomanjkljivosti tudi ni bilo priloženo popolno pooblastilo. Na njem je bil naveden zgolj pooblastitelj G.G. in ni bilo razvidno, v kakšni funkciji ta oseba nastopa ter, ali je upravičena zastopati družbo C. CO. LTD. Zaradi navedenih pomanjkljivosti pooblastila tudi tega ni mogoče šteti za verodostojnega. Ker glede na navedeno ni bila podana v roku 10 dni izjava o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga, bi morala tožena stranka to blago uničiti, v skladu s (c) točko prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Tožnik v tožbi iz previdnosti izpodbija tudi navedeno obvestilo Finančne uprave RS 4243-61¸2/2014-7 z dne 20. 11. 2014 poslano družbi F., kot zastopniku tožnika v zvezi s predmetnim blagom, zaradi domnevnih kršitev pravic intelektualne lastnine „BEATS BY DR. DREE“ o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga danega s strani imetnika blaga, ki je v angleškem jeziku. Po mnenju tožnika gre za upravni akt. Z njim je tožena stranka odločila o pravici, obveznosti oz. pravni koristi tožnika. Brez izpodbijanega obvestila bi bilo predmetno blago uničeno. Pravnih posledic tega obvestila tudi ni mogoče odpraviti drugače, kot s tožbo v upravnem sporu. Tožnik sodišču na podlagi 65. člena ZUS-1 prvenstveno predlaga, da naj v zadevi meritorno odloči. V tožbi predlaga, da naj sodišče sklep Finančne uprave RS 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014 in obvestilo Finančne uprave RS 4243-612/2014-7 z dne 20. 11. 2014 odpravi in odloči, da se začasno zadržano blago: 10 kartonov, 1200 kosov, 240 kg slušalk na podlagi odločbe 4243-612/2014-2 z dne 7. 11. 2014 uniči zaradi kršitve pravice tožeče stranke „BEATS BY DR. DREE“ oz. podrejeno, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj sodišče toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je 7. 11. 2014 na podlagi 17. člena Uredbe 608/2013 izdala odločbo 4243-612/2014-2 o začasnem zadržanju predmetnega blaga. Z obvestilom imetnika blaga je bila obveščena o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga. O odločbi je bil 10. 11. 2014 obveščen tudi deklarant, družba B. d.o.o.. Odvetnik D.D. je 11. 11. 2014 z vlogo nasprotoval uničenju predmetnega blaga in 17. 11. 2014 predložil tudi pooblastilo imetnika blaga (v skladu s točko (c) prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013). Tožena stranka je štela pooblastilo odvetniku D.D., ki ga je podala družba C. CO. LTD. za verodostojno pooblastilo imetnika blaga. Da je navedena družba imetnik blaga je potrdil tudi deklarant, družba B. d.o.o. O nasprotovanju uničenju predmetnega blaga je bil 20. 11. 2014 obveščen zastopnik tožnika (imetnik pravice). Tožena stranka je 9. 12. 2014 prejela tožbo z zahtevo za uničenje spornega blaga zaradi spornosti izjave imetnika predmetnega blaga, s katero ta nasprotuje uničenju predmetnega blaga. Po mnenju tožene stranke sta navedena izjava in pooblastilo odvetniku D.D., verodostojna. Pooblastilo je podpisal pooblaščenec družbe C. CO. LTD. in ima tudi originalen žig. Da gre za lastnika predmetnega blaga je potrdil deklarant. Navedena družba je navedena tudi v transportnih dokumentih. Tožena stranka meni, da so bili izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 in zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožnik v pripravljalnih vlogah ugovarja, da iz upravnega spisa ni razvidno, da naj bi deklarant potrdil, da je družba C. CO. LTD lastnik predmetnega blaga. Dejstvo, da je bila navedena družba obveščena o carinski preiskavi predmetnega blaga ne izkazuje, da gre za lastnika tega blaga. Sporna izjava imetnika blaga, kot tudi pooblastilo dano odvetniški družbi D.D., sta neverodostojna zaradi že navedenih pomanjkljivosti. V postopku ni bilo predloženega nobenega dokazila, da je družba C. CO. LTD tudi lastnik predmetnega blaga. Ta družba se sicer kot pošiljatelj pojavlja v transportnih dokumentih, vendar ni nujno, da je pošiljatelj blaga vedno tudi lastnik blaga. Obstaja verjetnost, da je navedena družba iz Kitajske le slamnati prodajalec ponaredkov. Tožnik vztraja, da sta sporna izjava imetnika blaga in pooblastilo pomanjkljiva in neverodostojna.

Stranka z interesom (špediter oziroma deklarant – družba B. d.o.o.) v pripravljalnih vlogah navaja, da je carinski organ izvedel pregled predmetnega blaga na podlagi računa in ga o tem obvestil. O pregledu je bil narejen zapisnik in izdana odločba o začasnem zadržanju predmetnega blaga. Stranka z interesom tega blaga ni imela nikoli v posesti in zanj tudi ni naredila carinske deklaracije, saj je bilo blago že zaseženo in pod carinskim nadzorom. Stranka z interesom je v skladu z zavezami, ki jih ima kot deklarant v carinskem postopku takoj obvestila lastnika predmetnega blaga, družbo C. CO. LTD o predhodno navedenih carinskih ukrepih, zato je ta preko svojega pooblaščenca uveljavljal svoje pravice v tem postopku. Deklarant oziroma špediter je le zastopnik lastnika oziroma pošiljatelja blaga in ni lastnik predmetnega blaga. Da je družba C. CO. LTD lastnik obravnavanega blaga izhaja tudi iz tovornega lista (Bill of Loading), kot to pravilno navaja tudi že tožena stranka. Glede ustreznosti pooblastila pa stranka z interesom meni, da je sklicevanje na formalizem nepotrebno. Lastnik predmetnega blaga se je preko pooblaščenca sam udeleževal postopka in podal izjavo o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga. Tožnik je zaradi domnevnih kršitev njegovih pravic intelektualne lastnine tudi vložil tožbo zoper domnevne kršitelje in sicer: zoper lastnika blaga, zoper prejemnika blaga in zoper stranko z interesom in s tem začel postopek za ugotovitev, ali je bila njegova pravica dejansko kršena ali ne. Navedeno pa je v nasprotju s tožnikovimi ugovori glede neizkazanega lastništva predmetnega blaga. V delu, v katerem se tožba nanaša na obvestilo tožene stranke, pa bi jo bilo potrebno zavreči, saj je prepozna, prav tako pa tudi ne gre za upravni akt. Poleg navedenega je obvestilo tudi v tujem jeziku, ki ni uradni jezik v katerem poslujejo carinski upravni organi. Ker je tožnik tuja pravna oseba bi moral tudi založiti varščino za plačilo stroškov, ki bodo nastali stranki z interesom. Sodišču predlaga, da tožbo v delu, ki se nanaša na obvestilo zavrže, v preostalem delu pa zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka ter priglaša svoje stroške.

Tožnik glede pripravljalne vloge stranke z interesom navaja, da je bil B. d.o.o. dolžan izvesti carinski postopek. Predstavnik te družbe je bil tudi prisoten pri pregledu predmetnega blaga. V smislu Uredbe 608/2013 se družba B. d.o.o. šteje v tej zadevi za deklaranta. Sporne izjave odvetnika D.D. pa ni mogoče šteti za verodostojne. Ni nujno, da ima družba B. d.o.o. prave podatke o lastniku predmetnega blaga, saj kot špediter le organizira prevoz. Družba B. d.o.o. tudi nikjer določno ne navede kdo, in na kateri podlagi je lastnik predmetnega blaga. Nerelevantna je navedba, da je lastništvo predmetnega blaga razvidno iz tovornega lista, saj ta tožniku nikoli ni bil vročen. Tožena stranka je pozvala odvetniško družbo D.D., da naj se izkaže z ustreznim pooblastilom in poda dokazila, da je stranka lastnik blaga. Neutemeljen je ugovor stranke z interesom glede formalizma pri pooblastilu. Tožnik pa je vložil tožbo v skladu s 47. členom Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL-1) zoper vse udeležene osebe v postopku. Neutemeljen je predlog stranke z interesom, naj tožnik položi varščino za stroške, saj slovenska zakonodaja v upravnem sporu tega ne predvideva in navaja 90. člen in 91. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP).

K točki I izreka Tožba zoper sklep Finančne uprave RS 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014 ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijan sklep pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke in jih posebej ne navaja (drugi odstavek 71. Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito vloge odvetnika D.D. z dne 11. 11. 2014, 12. 11. 2014 in 17. 11. 2014 štela kot verodostojno in popolno izjavo imetnika blaga o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga. Sporno pa je tudi, ali je pravilno in zakonito štela pooblastilo, ki ga je Odvetniški družbi D.D. o.p., d.o.o. dala družba C. CO., LTD kot verodostojno in popolno pooblastilo, ki ga je dal imetnik predmetnega blaga.

Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela Zakona o izvajanju carinskih predpisov v evropski skupnosti (v nadaljevanju ZICPES) v členih 68 do 76 ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd. Namen teh ukrepov carinskih organov je preprečevanje ponarejanja in piratstva. Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine (točka 15 uvodnih določb Uredbe 608/2013).

Postopek za uničenje blaga implicira, da mora deklarant ali imetnik blaga sporočiti svoje morebitno nasprotovanje o uničenju. V obravnavani zadevi je bila podlaga za začetek postopka odločba o začasnem zadržanju blaga 4243-612/2014-2 z dne 7. 11. 2014, ki je bila izdana na podlagi 17. člena Uredbe 608/2013 zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine in sicer blagovne znamke „BEATS BY DR. DREE“, imetnika te pravice, družbe H. LLC iz ZDA. O začasnem zadržanju predmetnega blaga je bil obveščen deklarant, družba B. d.o.o., ta pa je o tem nemudoma obvestil imetnika blaga. Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 lahko deklarant ali imetnik blaga v roku 10 dni poda pisno z izjavo o nasprotju uničenju predmetnega blaga. V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko je imetnik blaga preko svojega pooblaščenca v predpisanem roku pisno izjavil, da nasprotuje uničenju predmetnega blaga, v skladu s točko c) prvega pododstavka prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Toženo stranko je obvestil o nasprotovanju uničenja blaga. Tako je v nastopila situacija iz tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013, ko je tožena stranka o tem obvestila imetnika odločbe, ki mora po navedeni določbi Uredbe 608/2013 v 10 delovnih dneh od datuma, na katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga ali o njegovem zadržanju, začeti sodni postopek za ugotovitev, ali je bila kršena zadevna pravica intelektualne lastnine. Ker pa je imetnik pravice menil, da sta predhodno navedena izjava imetnika blaga o nasprotovanju uničenju in pooblastilo imetnika blaga, dano Odvetniški družbi D.D., pomanjkljiva in neverodostojna in bi jo morala tožena stranka predmetno blago uničiti, je 9. 11. 2014 vložil zahtevo za uničenje začasno zadržanega predmetnega blaga.

Ugovor tožnika, da je sporna izjava imetnika blaga o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga bistveno pomanjkljiva, ni utemeljen. Iz vlog odvetnika D.D. 11. 11. 2014, 12. 11. 2014 in 17. 11. 2014 nedvoumno in jasno izhaja, da kot pooblaščenec lastnika blaga nasprotuje uničenju predmetnega blaga, ker ne gre za kršitev pravic intelektualne lastnine. O nasprotovanju uničenju predmetnega blaga pa je bil tudi v postavljenem roku obveščen imetnik pravice. Tudi po mnenju sodišča je bila sporna izjava, dana s strani imetnika predmetnega blaga, kot ga opredeljuje točka 14 sedmega odstavka člena 2 Uredbe 608/2013. Na podlagi te določbe je imetnik blaga oseba, ki je lastnik blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine ali ima podobno pravico razpolaganja s takim blagom. Navedeno pa izhaja iz navedb deklaranta in iz transportnih dokumentov (tovorni list za predmetno blago), predloženih v predmetnem postopku, kot je to pravilno navedla tudi tožena stranka. Tako gre tudi po mnenju sodišča v danem primeru za izjavo pooblaščenca imetnika predmetnega blaga. Iz vsebine spornega pooblastila pa tudi jasno izhaja navedba pooblastitelja, družbe C. CO. LTD z odtisom uradnega žiga te družbe, kot tudi navedba pooblaščenca. Tudi sodišče ne vidi razlogov za dvom v verodostojnost pooblastila. Tako je bilo po presoji sodišča dejansko stanje pravilno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev določb postopka. Prav tako je tožena stranka določbo 23. člena Uredbe 608/2013 pravilno uporabila. Glede na navedeno je tožena stranka z izpodbijanim aktom zahtevo tožnika za uničenje predmetnega blaga pravilno in zakonito zavrnila.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep Finančne uprave RS 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014 pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da naj v predmetnem sporu meritorno odloči, saj v danem primeru niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1 za spor polne jurisdikcije.

K točki II izreka Sodišče je tožbo zoper obvestilo Finančne uprave RS 4243-612/2014-7 z dne 20. 11. 2014 zavrglo iz naslednjih razlogov: Na podlagi 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o pravilnosti in zakonitosti posamičnega dokončnega upravnega akta, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku. Po presoji sodišča izpodbijano obvestilo v angleškem jeziku ni upravni akt, kot ga opredeljuje 2. člen ZUS-1. Z izpodbijanim obvestilom, ki je sicer v angleškem jeziku, je bil pooblaščenec imetnika pravice obveščen, da se imetnik predmetnega blaga ne strinja z uničenjem tega blaga in da mora imetnik pravice v roku 10 delovnih dni začeti sodni postopek v zvezi z domnevno kršitvijo pravice intelektualne lastnine. Gre za dopis – obvestilo tožene stranke v tujem jeziku, ki pa nima narave upravnega akta po ZUP, saj v zadevi ni sporno, da gre za obvestilo o nestrinjanju z uničenjem. Glede na navedeno je bilo potrebno tožbo v upravnem sporu v tem delu s sklepom zavreči, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Obvestilo, ki ga tožnik izpodbija ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Odločitev o zavrženju pa pomeni, da se utemeljenost tožbe v tem delu po vsebini ne presoja.

K točki III izreka Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.