Jedro

Kot je sodišče pravilno izpostavilo, gre v primeru zdravstvenega zavarovanja po 15. členu ZZVZZ za obvezno zavarovanje, ki nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju traja od dneva vpisa tožnika kot družbenika in poslovodne osebe družbe v register in vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Obvezno zavarovanje družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezano izključno na pravni položaj in s tem na status, zaradi česar je pravilno razlogovanje sodišča, da so obstajali pogoji po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbene stroške nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 29. 3. 2023 in št. ... z dne 25. 5. 2022 ter na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Hkrati je odločilo, da tožnik sam krije stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter tožencu naloži v plačilo stroške tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Izpodbijanih odločb se ne da preizkusiti, saj ni navedeno, katero dokumentacijo je toženec preučil in iz katere konkretne dokumentacije naj bi izhajalo to, kar toženec v izpodbijanih odločbah zaključuje. Ni mogoče ugotoviti, kaj je toženec obravnaval, pregledoval in preučeval ter na podlagi česa je prišel do svoje ugotovitve iz izpodbijanih odločb. Toženec je zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj izpodbijani odločbi nista ustrezno obrazloženi in se ju ne da preizkusiti. Tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopni organ zavarovanca ni tekom postopka seznanil, katera so tista dejstva in okoliščine, ki so pomembna za izdajo odločbe in mu dal možnost, da se o njih izjavi. Zavarovanec ni prejel kopije celotne spisovne dokumentacije, do katere bi se lahko izjavil, sploh ob dejstvu, da z njo ni bil seznanjen. Ob prejemu izpodbijane prvostopne odločbe zavarovanec niti ni vedel, kaj se v predmetnem upravnem spisu nahaja. Kršen je tretji odstavek 146. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam, izvedencem in se seznani z uspehom dokazovanja ter se o njem izreče. Kršeno je bilo načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že zavzelo stališče, da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah učinkovito izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme odločitev in če ima možnost tudi razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. Takšno pravico lahko izkoristi le, če ve v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Zavarovanec je šele s sprejemom izpodbijane prvostopne odločbe zvedel, katera naj bi bila za prvostopni organ pravno relevantna dejstva. Ugotovitev, da naj bi imel zavarovanec lastnost zavarovanca od 7. 6. 2019 do 3. 3. 2022 za 36 ur na teden ni obrazložena ter je v nasprotju z zaključkom prvostopnega organa, ki sam zapiše, da je bil zavarovanec zavarovan iz naslova delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer za 4 ure na teden, kar je 16 ur na mesec. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti do tistih, ki jih v pritožbi navaja tožnik.

5. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 29. 3. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 25. 5. 2022, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca kot družbenik in poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. za 36 ur na teden od 7. 6. 2019 do 3. 3. 2022 in od 4. 3. 2022 dalje za 40 ur na teden.

7. Kot pritožbene navedbe se ponavljajo trditve iz tožbe, glede katerih se je že sodišče ustrezno opredelilo. Izpodbijana sodba vsebuje vse, kar je potrebno, da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče se je opredelilo do vseh pravnih relevantnih naziranj stranke, ki so dovolj obrazložena. Celotna obrazložitev sodišča je usmerjena v obrazložitev, da je zaradi izpolnjenega zakonskega dejanskega stanu lastnosti zavarovanca na podlagi 15. člena ZZVZZ pravilna odločitev toženca o lastnosti zavarovanca tožnika kot družbenika in poslovodja družbe A. d. o. o. v spornem obdobju.

8. Sodišče je v 5. do 7. točki obrazložitve pojasnilo, da status tožnika kot družbenika in poslovodje družbe d. o. o. v poslovni register, pogojuje nastanek pravne posledice ugotovitve lastnosti zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot je sodišče v 10. točki obrazložitve pravilno izpostavilo, gre v primeru zdravstvenega zavarovanja po 15. členu ZZVZZ za obvezno zavarovanje, ki nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju traja od dneva vpisa tožnika kot družbenika in poslovodne osebe družbe v register in vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Obvezno zavarovanje družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezano izključno na pravni položaj in s tem na status, zaradi česar je pravilno razlogovanje sodišča, da so obstajali pogoji po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP.1

9. Sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da je za postopanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku v tej zadevi ključno, da so za odločitev pomembni uradni podatki, ki jih organ vpogleda po 139. členu ZUP v lastnih ali drugih uradnih evidencah.2 Organ lahko odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev ni potrebno opraviti nobenega dejanja. Ob ugotovitvi pravnega položaja tožnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki je javna evidenca, je toženec lahko ugotovil vsa pravotvorna dejstva za sprejem ugotovitve o lastnosti zavarovanca za tožnika v spornem obdobju.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ni mogoče ugotoviti, kaj je toženec obravnaval in na podlagi česa je prišel do svojih ključnih ugotovitev iz izpodbijanih odločb, zaradi česar odločbi naj ne bi bili obrazloženi in se ju ne bi dalo preizkusiti. V zadevi je ključen pravni status zavarovanca, ki so ga izkazovali podatki iz javnih evidenc, ki jim toženec nenazadnje ni nasprotoval. Sodišče je v 6. točki obrazložitve pojasnilo, da je bil tožnik še pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe 21. 4. 2022 pozvan3 k vložitvi prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje in opozorjen na pravne posledice. Dodatno je bil tožnik 2. 8. 2022 v pritožbenem postopku pozvan, da se pisno izjavi o ugotovljenih dejstvih oziroma pošlje ustrezna dokazila o drugačnem dejanskem stanju. Ponovno mu je bilo pojasnjeno dotedanje dejansko stanje in pravne posledice, ki iz tega izhajajo.4 Ta poziv je bil tožnikovemu pooblaščenemu odvetniku vročen 9. 8. 2020.5

11. Neuspešno mora ostati sklicevanje tožnika na kršitev določb ZUP in očitek, da tožniku ni bila dana možnost izjave, ker sploh ni vedel na kaj se izpodbijana odločba nanaša. Ustrezno je pojasnilo sodišča v 11. točki obrazložitve, da se tožnik na pozive toženca pred izdajo odločb ni odzival, zato se sedaj ne more uspešno sklicevati, na kršitev postopkovnih določbe ZUP in kršitev načela zaslišanja stranke. Zatrjevana kršitev načela zaslišanja strank ni podana, ker je bila pred izdajo odločbe tožniku večkrat dana možnost vključitve v postopek. Seznanjen je bil z uvedbo postopka, relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter pravno podlago in opisanimi pravnimi posledicami. Izrazita pasivnost, ki jo je izkazal toženec, ne more prevaliti breme negativnih pravnih posledic v pravno sfero toženca. Tožnik neutemeljeno uveljavlja kršitev načela zaslišanja strank, saj je razvidno, da mu je toženec dal možnost v postopku nastopati kot subjekt, pa je tožnik ni realiziral. Kot pravilno izpostavlja sodišče je pogoj za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje le lastništvo zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji in neobstoj zavarovanja po drugi podlagi, kar je določeno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZZVZZ.6

12. Pritožba dejansko pavšalno povzema pravno podlago, ki jo je sodišče navedlo v 8. do 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in ker so pritožbene navedbe po vsebini identične trditveni podlagi v sodnem postopku, se pritožbeno sodišče ponovno ne opredeljuje do pritožbenih očitkov tožnika, na katere je bilo že odgovorjeno v obrazložitvi sodbe in s katerimi pritožbeno sodišče popolnoma soglaša. 13. Zaradi zgoraj obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ob takšnem pritožbenem izidu je sodišče na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP hkrati odločilo, da nosi tožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Organ po skrajšanem postopku odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo zato ni potrebno zasliševati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. 2 V tem primeru sploh ni potrebno izvajati posebnega ugotovitvenega postopka iz 145. člena ZUP, ki je zvezan z načelom zaslišanja stranke glede pravno pomembnih dejstev in okoliščin. 3 Poziv mu je bil vročen s fikcijo, zato se šteje, da je bil s pozivom seznanjen. 4 Pojasnjena mu je bila tudi podlaga vključitve v obvezno zavarovanje in razlogi za uvedbo upravnega postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca. 5 Ki kljub dvakrat podaljšanemu roku tožnik na poziv ni odgovoril. 6 Določilo 4. točke 9. člena Pravil OZZ določa, da osebe ob pogoju, da niso zavarovane na drugi podlagi, pridobijo lastnost zavarovanca v obveznem zavarovanju, tudi družbeniki zasebnih družb so od vpisa družbe v ustrezni register.