Jedro

Če je priglašena graditev nadstrešnice, dejansko pa so izvršena adaptacijska dela z nadzidavo betonskega objekta, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine z dne 19.12.1991, s katero je bila zavrnjena njena priglasitev nadzidave betonske plošče in podaljšanje obstoječe strehe na zemljišču parc. št. 938. V obrazložitvi odločbe tožena stranka utemeljuje pravilno odločitev organa prve stopnje, ki je tožniku zavrnil izdajo dovoljenja o priglasitvi del. Tožnik je namreč na vzhodni strani stanovanjsko poslovnega objekta podaljšal streho za 2,5 m, da je nadkril betonsko ploščo in nadzidal betonsko ploščo v obsegu njenih dimenzij ter v nadzidanem delu uredil bivalni prostor - kabinet s teraso. Navedenih del ni mogoče uvrstiti med dela navedena v 1. odstavku 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93 - v nadaljevanju ZUN) in v 4. členu navodil o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekt oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Ur. l. SRS, št. 26/85). V navedenih določbah je med drugim določeno, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo objekti, za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost, namembnost, horizontalni in vertikalni gabarit objekta. Ker tožnikove adaptacije objekta ni mogoče uvrstiti med taka dela, ni pogojev za izdajo odločbe o priglasitvi del. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka nepravilno samovoljno razlaga določbo 51. člena ZUN in 4. člena navodila o merilih, kaj se šteje za posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Plošča je bila zgrajena že leta 1926 in se ni spremenila, izgled hiše pa se je polepšal, ker je betonska plošča pokrita s streho. Plošča je zaradi dotrajanosti tudi puščala vodo in tako uničevala kleti pod njo. Pripominja tudi, da je upravni organ dal dovoljenje za sanacijo strehe, da bo funkcionalno v redu.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Ni sporno, da je tožnik na severovzhodni strani stanovanjsko poslovne hiše, stoječe na parc. št. 938/22, na betonski plošči (dimenzije 2,86 m x 8,40 pokrite shrambe in drvarnice v višini 2 m) nadzidal bivalni prostor in ga pokril s podaljšanjem strešine obstoječe stanovanjske hiše z višino kapi 4,00 m. V nadzidanem delu si je uredil kabinet s teraso. Sporno pa je ali bi morala tožena stranka izvršena dela uvrstiti med dela navedena v 51. členu ZUN in v 4. členu navodila o merilih, kaj se šteje za posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane določbe, da izvršena adaptacijska dela ne ustrezajo delom iz 51. člena ZUN in 4. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte in posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, saj je tožnik z izvršenimi deli spremenil gabarit objekta in njegov izgled, kakor tudi namen prvotne plošče z zgrajenim bivalnim prostorom.

Tudi po presoji sodišča navedenih del ni mogoče uvrstiti med dela iz 51. člena navedenega zakona ter 4. člena navodila, zaradi česar ni bilo pogojev za izdajo odločbe o priglasitvi del, ker je za opisana adaptacijska dela potrebno lokacijsko dovoljenje.

Na odločitev v tem upravnem sporu tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da je upravni organ že izdal soglasje za rekonstrukcijo in obnovo strehe. Pritrditi je razlogom izpodbijane odločbe, ki temeljijo na podatkih v spisu. Če je tožnik priglasil graditev nadstrešnice, dejansko pa je izvršil adaptacijska dela z nadzidavo betonskega objekta, se na tako prejšnjo priglasitev ne more uspešno sklicevati v postopku na podlagi nove priglasitve del, za katera je potrebno lokacijsko dovoljenje v skladu s 50. členom ZUN.

Po navedenem je torej izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (v nadaljevanju ZUS).

Določbe ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).