Jedro

Obsežno pritožbeno navajanje glede ponareditve pooblastila, prevare oziroma siceršnjih zatrjevanih spornih postopanj odvetnika in sodedinje je za presojo zakonitosti (pravilnosti) izpodbijanega sklepa brezpredmetno. Te navedbe bi bile relevantne zgolj za presojo zakonitosti (sedaj) pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 2. 11. 2011 oziroma pravilneje dednega dogovora, ki ga ta vsebuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je s sklepom in dodatnim sklepom o dedovanju z dne 5.5.2014: - ugotovilo, da dodatna zapuščina obsega stanje na računu (s knjižico) pri A. d.d št. 000 in stanje na gotovinskem računu pri A. d.d. št. 001 (I. točka izreka), - odločilo, da pripada na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 912/2011 z dne 2.11.2011 zapustnikovi polsestri I. S. 1/4 dodatne zapuščine, zapustnikovi nečakinji M. pa 3/4 dodatne zapuščine (II. točka izreka), - v presežku zavrnilo predlog dedinje I. S. vložen dne 12.12.2013 ter predlog dedinje M. vložen dne 10.2.2014 (III. točka izreka).

2. Zoper sklepa (odločitev) sodišča prve stopnje se pritožuje I. S., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da oba razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tako da bo lahko sama podala svojo izjavo. Poudarja, da je dodatni sklep z dne 5.5.2014 neveljaven, saj temelji na sklepu o dedovanju z dne 2.11.2011, ki je bil izdan na podlagi ponarejenih dokumentov. Gre za pooblastilo, ki sta ga sodedinja M. in odvetnik A. ponaredila z namenom, da pridobita večji dedni delež. Glede računov odprtih pri N., na katere se sklicuje zapuščinsko sodišče, pritožnica poudarja, da ta dva računa nista bila vzeta v ozir pri izračunavanju dednega deleža (o njiju še ni bilo odločeno). Sklep z dne 2.11.2011 temelji na ponarejenem dednem dogovoru. Le-tega sta M. in A. ponaredila po zapuščinski obravnavi dne 27.10.2011. M. je nepošteni posestnik, saj pri izpolnjevanju smrtovnice zapustnika namerno ni prijavila J. L. M. (pokojne sodedinje oziroma sestre pokojnega). Prav tako je pri izpolnjevanju smrtovnice namerno zamolčala obstoj dveh bančnih računov št. 000 in 001, ki ju je imel pokojni pri A. Pritožnica pojasnjuje, kako naj bi jo M. in njen odvetnik A. preslepila pri podpisu oziroma pridobitvi dveh pooblastil, s katerimi naj bi omenjeni odvetnik pritožnico zastopal v zapuščinskem postopku. Tako M. in A. sta bila kazensko ovadena zaradi ponarejanja in goljufije. Postopek teče pred Okrajnim sodiščem pod opr. št. V K 7232/2013. V nadaljevanju pritožnica navaja, kaj sta M. in A. povedala v kazenskem postopku. Njune izjave so se razlikovale, kar je jasen dokaz, da po zapuščinski obravnavi nikdar nista bila pri njej. Prav tako dokazuje, da sta po zapuščinski razpravi ponaredila pooblastilo za dedni dogovor 15.000,00 EUR s pripisom izplačila do 31.12.2012. Njun namen je bil, da naj bi pritožnica dobila ¼ dediščine. Prvi sklep o dedovanju je popolnoma nelogičen oziroma nepravilen, saj je vzel za delitev dediščine ponarejeno neveljavno pooblastilo za 15.000,00 EUR. To vsoto je (kot je povedala M.) predlagala zapuščinska sodnica. Pritožnica je tako oškodovana za najmanj 11.868,50 EUR. V tej številki pa niso upoštevani na novo najdeni prihranki pokojnega. Samo dejstvo, da sta osumljenca pripisala k podpisu datum 27.10.2012 (ki še ni bil aktualen), je dovolj, da sodnica ne sme upoštevati takšnega pooblastila. Ta datum je bil očitno pripravljen za dodatno preslepitev pritožnice. Kazenski postopek proti M. in A. še ni končan. Je pa oseba, ki je naredila formalni preizkus obtoženega predloga, navedla, da naj bi bil sum v okviru spisne dokumentacije utemeljen. M. je dne 7.2.2014 sama predlagala, da zapuščinsko sodišče odloči tudi o prihrankih, omenjenih na smrtovnici zapustnika v točkah 4, 5, 6, 7, 8 in 9. Sodišče prve stopnje je ta predlog kot presežek zavrnilo, kar ni utemeljeno in je dodaten razlog, da se zapuščinski postopek nadaljuje. V nadaljevanju pritožnica navaja, da je bila na koncu leta 2011 v slabem psihičnem stanju. Proti koncu leta 2012 je bilo to še slabše, kar sta M. in A. izkoristila za pridobitev obeh pooblastil. V nadaljevanju navaja, v kakšnem stanju je sedaj.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja M., ki nasprotuje pritožbenim navedbam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obsežno pritožbeno navajanje glede ponareditve pooblastila, prevare oziroma siceršnjih zatrjevanih spornih postopanj odvetnika A. in M. je za presojo zakonitosti (pravilnosti) izpodbijanega sklepa brezpredmetno. Te navedbe bi bile relevantne zgolj za presojo zakonitosti (sedaj) pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 2.11.2011 oz. pravilneje dednega dogovora, ki ga ta (v točki IV) vsebuje.(1) Na drugi strani je zapuščinsko sodišče oba zapustnikova računa odprta pri N. d.d., ki ju v pritožbi omenja pritožnica, že upoštevalo v sklepu o dedovanju z dne 2.11.2011.(2) Sama pritožbena navedba, češ da ju ni upoštevalo pri izračunavanju dednega deleža, pa ni razumljiva. Predmet (obseg) zapuščine namreč v ničemer ne vpliva na višino dednih deležev. Ti so (v kolikor gre za zakonite dediče oziroma dedovanje na podlagi zakona, kot to velja za konkretni primer) določeni v Zakonu o dedovanju.(3) V skladu z njim je zapuščinsko sodišče (tako v samem sklepu o dedovanju kot v izpodbijanem sklepu) pravilno upoštevalo, da gre M. 3/4, pritožnici pa 1/4 dedni delež po J. M.(4) Zapuščinsko sodišče je predloga obeh dedinj zavrnilo(5) le glede tistih bančnih računov oz. zatrjevanih denarnih sredstev na njih, glede katerih je ugotovilo, da (upoštevaje poizvedbe, ki jih je opravilo) obstoj dodatne zapuščine ni izkazan, kar je ustrezno obrazložilo v okviru četrtega in petega odstavka na drugi strani izpodbijane odločbe.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Pri dednem pogovoru gre za pogodbo obligacijskega prava (oz. obligacijsko razmerje) med dediči. Zapuščinsko sodišče tak sporazum v sklepu le navede, njegova veljavnost pa ni odvisna od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sporazum (dogovor) ima namreč vse učinke sodne poravnave in se izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (glej 392. člen ZPP).

(2) Gre za računa št. 00 (in ne št. 01, kot se to pomotoma navaja v pritožbi oziroma v četrtem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 5.5.2014) in št. 02. (3) Zakon o dedovanju (ZD), Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

(4) Gre za zakonite dedne deleže, ki jih za (pol)brate in (pol)sestre pokojnika in njihove potomce predvideva 15. člen ZD. Pritožnica kot zapustnikova polsestra deduje (na podlagi vstopne pravice) skupaj s sodedinjo M. po enakih deležih le delež zapuščine po tistem od staršev, ki sta ga imela z zapustnikom skupnega. Na drugi strani pa sodedinja M. (kot hčerka zapustnikovega brata) deduje ustrezen del zapuščine po obeh zapustnikovih staršev.

(5) V okviru III. točke izreka izpodbijane odločbe.