Jedro

Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.

V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.

Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 26.2.2015 je sodišče prve stopnje odločilo: - da se prekinjeni postopek nadaljuje (1. točka izreka), - da se zapustničin sin R. napoti na pravdo, da s tožbo (ki jo mora vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, o vložitvi pa obvestiti sodišče) zoper zapustničinega sina B. uveljavi zahtevek, da se iz zapustničinih 10/12-tin nepremičnin s parc. št. 68/9, 64/2, 67/3, 67/l, 68/10, 67/2 in 65/ 1 k.o. X, denarnih sredstev po računu pri SKB banki d.d. in obveznic ter neregistriranega osebnega avta Renault Clio 1.2 izloči l/4-tina, ter da uveljavi zahtevek na ugotovitev, da izročilna pogodba sklenjena dne 14.12.1998 dejansko ni darilna pogodba temveč odplačen pravni posel (2. točka izreka), - da se zapuščinska obravnava do pravnomočnega konca pravde ponovno prekine (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedič R., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da na pravdo napoti B., da s tožbo zoper pritožnika uveljavi zahtevek zaradi prikrajšanosti nujnega deleža oziroma vračunanja daril. Navaja, da ni jasno, kakšno pravico ima sodišče v mislih, ko navaja, da je njegova pravica manj verjetna. V tem delu naj bi bil izpodbijani sklep neobrazložen. V nadaljevanju navaja, kaj naj bi izhajalo iz (nejasne) obrazložitve. Zapuščinsko sodišče naj bi se s takšno obrazložitvijo glede neodplačne narave pogodbe nedopustno spustilo v izvajanje dokaznega postopka. Iz obrazložitve ni razvidno, zakaj bi okoliščina, da si je zapustnica pomoč izgovorila (zgolj) za primer onemoglosti ali bolezni, kazala na neodplačno naravo pogodbe, saj je praviloma za izročevalce pomembna pomoč ravno v času onemoglosti. Pogodba z dne 14.12.1997 je po svoji naravi preužitkarska (ki ima odplačno naravo). Trditev, da pogodbenika izročenega premoženja nista obračunala z obveznostmi oporočnega dediča, naj bi bila protispisna in v nasprotju z okoliščinama, da si je zapustnica pomoč izgovorila zgolj v primeru onemoglosti ali bolezni in da je lastninsko pravico na oporočnega dediča prenesla že za časa svojega življenja. S tem, ko se je prevzemnik zavezal za prevzeto premoženje nuditi pomoč v času onemoglosti ali bolezni, sta pogodbenika dejansko obračunala izročeno premoženje z obveznostmi oporočnega dediča. Sodišče je tudi prezrlo, da je prevzemnik s pogodbo prevzel skrb za oba starša, ki sta bila ob sklepanju pogodbe še zdrava in sorazmerno mlada (oče star 71 let in mati 62 let). V konkretnem primeru sta si izročevalca želela zagotoviti ravno to, saj sta v sinu R., s katerim sta se dobro razumela, videla edino realno jamstvo za svojo mirno in srečno starost, če bi postala onemogla in potrebna pomoči druge osebe. Ko je pokojna M. O. hudo zbolela in je bilo mogoče njeno oslabelost ter s tem povezane težave ustrezno lajšati le v domu za nego oslabelih, je R. doplačeval tovrstno oskrbo. Namen pogodbenih strank je bil v sklenitvi odplačne pogodbe. Ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo obveznosti prevzemnika v bodoče. Subjektivna vrednost preživljanja je bila za preužitkarico, ki je prevzemnikovo pomoč potrebovala, še celo večja od matematično izračunane vsote vrednosti posameznih prevzemnikovih dajatev in storitev. Dejansko gre za spor o tem, ali obstoji prikrajšanje nujnega deleža B. Ali je t.i. izročilna pogodba z dne 14.12.1998 po svoji naravi odplačen ali neodplačen pravni posel, je pomembno zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine, od katere se izračuna nujni delež. B. zatrjuje, da je njegov nujni delež prikrajšan ravno zato, ker naj bi bilo v vrednost zapuščine potrebno všteti tudi premoženje, ki ga je pritožnik prejel na podlagi omenjene izročilne pogodbe. Dedič, ki zatrjuje, da je njegov nujni delež prikrajšan, mora to dokazati. Zaradi same narave preužitkarske pogodbe je izključena uporaba določb o darilih (550. člen OZ). Tako bi moral neodplačno naravo konkretne preužitkarske pogodbe v pravdi dokazovati nujni dedič B. (katerega zatrjevanje prikrajšanja nujnega deleža je manj verjetno, pa tudi sicer neustrezno substancirano). Tudi če bi šlo za spor o obsegu darila, ki naj se vračuna v dedni delež R., bi moralo sodišče na pravdo napotiti tistega, ki zatrjuje, da je pritožnik prejel darilo, ki se vračuna v dedni delež.

3. Odgovor nujnega dediča B. na pritožbo kot prepozen ni upošteven.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogodba z dne 14.12.1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče, pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič) B. Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz prvega odstavka 550. člena OZ(1) oziroma v relevantnem obdobju prvega odstavka 110. člena ZD(2) (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku, kot je to pravilno odločilo zapuščinsko sodišče,(3) doseči pritožnik.(4)

6. Tudi samo dejstvo, da sta si izročevalca (starša) s pogodbo (glej točko V.)(5) napram pritožniku do svoje smrti izgovorila potrebno pomoč v primeru onemoglosti oz. bolezni, kot tudi pravice v zvezi z uporabo (uživanjem) parcele št. 833/1 k.o. Boštanj, ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.(6)

7. Napačno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje (z zahtevkom zaradi prikrajšanja nujnega deleža oziroma na vračunanje daril) na pravdo napotiti nujnega dediča. Za konkretno zadevo je pomembno le-to, da B. nujni delež uveljavlja. Za izračun nujnega deleža pa je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) njegovega nujnega deleža(7) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14.12.1998, predstavlja darilo. Do ostalih pritožnikovih navedb se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo, saj za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso relevantne.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP(8) v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami Op. št. (3): Pa čeprav na podlagi razlogov, ki so v tem trenutku „preuranjeni.“ Ne drži pa, da izpodbijani sklep, glede odločilnih dejstev ne bi imel razlogov.

Op. št. (4): In zgolj tem pomenu je njegova „pravica“ (v smislu prvega odstavka 213. člena ZD, kot to ugotavlja zapuščinsko sodišče) manj verjetna.

Op. št. (5): Na kar se (ob hkratnem navajanju, kaj je to za starša pomenilo, in poudarjanju, da je bila zato sklenjena odplačna oziroma pogodba o preužitku) sklicuje pritožnik.

Op. št. (6): Tako nujni dedič (glej npr. njegovo vlogo z dne 22.10.2013) zatrjuje, da naj bi šlo za darilo (torej darilni namen).

Op. št. (7): Ki je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD.

Op. št. (8): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami