Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Res je, da je v primeru, kadar sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve do višine tožnikove terjatve, odločitev o dovoljenosti predloga za dopustnost revizije oziroma neposredne direktne revizije odvisna od velikosti zneska tožnikove terjatve, v našem primeru je to 4.597,73 EUR. Vendar pa sodišče prve stopnje ni odločilo, da nasprotna terjatev toženih strank ne obstoji le do višine terjatve tožnikov, ampak je odločilo, da nasprotna terjatev toženk v višini 100.000,00 EUR ne obstoji. V tem primeru se za odločitev vzame vrednost 100.000,00 EUR, kar pa seveda pomeni, da je dovoljena direktna revizija.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da sta toženki dolžni izprazniti nepremičnine parc. št. 371/11 k.o. V. in da sta dolžni tožnicam plačati zapadlo in neplačano najemnino v znesku 4.354,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je zahtevek za plačilo uporabnine, ugotovilo pa je tudi, da nasprotna terjatev toženk v višini 100.000,00 EUR ne obstoji.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic zavrnilo, pritožbi toženk pa je delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je bilo ugodeno izpraznitvenemu zahtevku in glede odločitve o stroških, odločitev o plačilu najemnine je spremenilo tako, da je toženkama naložilo plačilo najemnine v znesku 4.597,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov. V preostalem je pritožbo toženk zavrnilo in je v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper odločitev o pobotnem ugovoru toženki vlagata predlog za dopustitev revizije. Navajata, da je glede na to, da je mogoče pobotni ugovor uveljavljati zgolj do višine tožbenega zahtevka oziroma ga sodišče v primeru ugotovitve obstoja terjatve, ki se uveljavlja v pobot (tudi, če je večja od vtoževane terjatve), upošteva zgolj do višine tožbenega zahtevka. Toženki zato menita, da je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe le 4.597,73 EUR in da je zato dovoljen predlog za dopustitev revizije. Obenem navajata, naj Vrhovno sodišče v primeru, v kolikor bi menilo, da predlog za dopustitev revizije ni dopusten, ker je mogoča vložitev neposredne revizije, njuno vlogo podrejeno obravnava kot revizijo.
4. Predlog ni dovoljen.
5. V obravnavani zadevi sta toženki uveljavljali pobotni ugovor. Pobotni ugovor je v razmerju do tožbenega zahtevka akcesoren. Sodišče lahko odloči o terjatvi, uveljavljani z ugovorom zaradi pobota, samo, če je prej ugotovilo, da obstaja tožnikova terjatev. V tem primeru je izrek sodbe sestavljen iz treh delov. V prvi točki izreka sodišče ugotovi, da obstaja terjatev tožnika proti tožencu v določeni višini, v drugi točki odloči o obstoju oziroma neobstoju toženčeve terjatve, vendar pravilno tako, da ugotovi obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve le do višine tožnikove terjatve. Če ugotovi, da ta terjatev ne obstaja, v tretji točki izreka ugodi tožbenemu zahtevku. Če pa ugotovi, da obstaja toženčeva terjatev in dosega višino tožnikove terjatve, v tretji točki izreče pobotanje in zavrne tožbeni zahtevek.
6. Res je, da je v primeru, kadar sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve do višine tožnikove terjatve, odločitev o dovoljenosti predloga za dopustnost revizije oziroma neposredne direktne revizije odvisna od velikosti zneska tožnikove terjatve, v našem primeru je to 4.597,73 EUR. Vendar pa sodišče prve stopnje ni odločilo, da nasprotna terjatev toženih strank ne obstoji le do višine terjatve tožnikov, ampak je odločilo, da nasprotna terjatev toženk v višini 100.000,00 EUR ne obstoji. V tem primeru se za odločitev vzame vrednost 100.000,00 EUR, kar pa seveda pomeni, da je dovoljena direktna revizija v skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oziroma da predlog za dopustitev revizije ni dovoljen. Zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo. Ker sta toženki v predlogu navedli, naj Vrhovno sodišče njuno vlogo podrejeno obravnava kot revizijo, je Vrhovno sodišče vlogo odstopilo še sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo.