Jedro

Pritožba zmotno enači nastanek taksne obveznosti s pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Slabo premoženjsko oziroma finančno stanje taksnega zavezanca ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala. Gre za okoliščino, ki se presoja v postopku odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po 11. členu ZST-1, ne pa za ugovorni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da taksna obveznost ni nastala. O predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse je bilo že odločeno s sklepom z dne 19. 5. 2026, s katerim je bil njen predlog zavržen, ker kljub pozivu sodišča ni pravočasno predložila zahtevanih dokazil. Pravilnosti te odločitve v postopku z ugovorom zoper plačilni nalog ni mogoče ponovno presojati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 19. 5. 2026 za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek po tar. št. 2321 ZST-1 v višini 370,33 EUR.

2.Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo štiri in ne le dva plačilna naloga, pri čemer je dve sodni taksi že plačala, iz izdanih plačilnih nalogov pa naj ne bi bilo jasno, na katero od vloženih pritožb se posamezni nalog nanaša. Vztraja, da taksna obveznost ni nastala, in se sklicuje na svoj slab finančni položaj ter blokado transakcijskih računov. Meni, da bi morala biti zaradi tega oproščena plačila sodne takse. Podredno predlaga podaljšanje roka za njeno plačilo za 30 dni. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma spremembo sklepa s podaljšanjem roka za plačilo sodne takse.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba pravočasna. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep pooblaščencu tožene stranke vročen 19. 6. 2026. Petnajstdnevni pritožbeni rok je začel teči naslednji dan in bi se iztekel 4. 7. 2026. Ker je bila tega dne sobota, se je skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek, 6. 7. 2026. Sodišče prve stopnje je tega dne ob 19.26 uri na svoj elektronski naslov prejelo elektronsko sporočilo tožene stranke, ki mu je bila v PDF obliki priložena podpisana pritožba. Natisnjena in lastnoročno podpisana vloga, ki je skenirana in poslana sodišču po elektronski pošti, se šteje za vlogo v fizični obliki, poslano z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije v smislu tretjega odstavka 105.b člena ZPP. Gre za primerljivo situacijo, kot če bi stranka po faksu (v fizični obliki) poslala podpisano pritožbo (prim. VSC I Cp 492/2021 in VSL IV Cpg 210/2024). Pritožba je bila zato vložena zadnji dan pritožbenega roka in je pravočasna. Okoliščina, da jo je sodišče prve stopnje v spisu evidentiralo 7. 7. 2026, na presojo njene pravočasnosti ne vpliva.

5.Po prvem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. V zvezi z izpodbijanim plačilnim nalogom nobeden od navedenih razlogov ni podan.

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni jasno, na katero procesno dejanje se nanaša sodna taksa v višini 370,33 EUR. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je tožena stranka zoper sodbo vložila dve pritožbi, in sicer 17. 3. 2026 glede odločitve o nasprotni tožbi in 1. 4. 2026 glede odločitve o denarnih zahtevkih tožnice. Za prvo je bila odmerjena sodna taksa po tar. št. 2221 ZST-1 v višini 24,00 EUR, za drugo pa po tar. št. 2321 ZST-1 v višini 370,33 EUR. Izpodbijani plačilni nalog se torej nanaša na pritožbo tožene stranke z dne 1. 4. 2026 zoper odločitev o denarnih zahtevkih tožnice. Zatrjevana nejasnost glede tega, na katero pritožbo se nanaša obravnavani plačilni nalog, zato ni podana.

7.Na drugačno presojo ne vpliva pritožbena navedba, da naj bi bili v postopku izdani štirje plačilni nalogi in da je tožena stranka dve sodni taksi že plačala. Predmet tega postopka je le plačilni nalog z dne 19. 5. 2026 za plačilo sodne takse v višini 370,33 EUR. Tožena stranka ne zatrjuje, da je bila sodna taksa po tem plačilnem nalogu že plačana, temveč sama navaja, da dveh od štirih taks ni plačala. Morebitna izdaja in plačilo drugih plačilnih nalogov zato sama po sebi ne vplivata na obstoj in pravilnost taksne obveznosti, ki je predmet tega postopka.

8.Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje, da taksna obveznost še ni nastala. Po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o pritožbi nastane ob vložitvi pritožbe. V obravnavanem primeru je zato taksna obveznost nastala 1. 4. 2026, ko je tožena stranka vložila pritožbo zoper odločitev o denarnih zahtevkih tožnice. Na nastanek taksne obveznosti ne vpliva dejstvo, da je skupaj s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O tem predlogu je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 19. 5. 2026. ZST-1 ne daje podlage za pritožbeno stališče, da bi taksna obveznost nastala šele po pravnomočnosti sodbe oziroma da bi moralo sodišče z izdajo plačilnega naloga počakati do pravnomočne odločitve v delovnem sporu.

9.Prav tako niso utemeljene navedbe, da taksna obveznost ni nastala zato, ker tožena stranka posluje z izgubo in ima blokirane transakcijske račune. Pritožba zmotno enači nastanek taksne obveznosti s pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Slabo premoženjsko oziroma finančno stanje taksnega zavezanca ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala. Gre za okoliščino, ki se presoja v postopku odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po 11. členu ZST-1, ne pa za ugovorni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da taksna obveznost ni nastala. O predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse je bilo že odločeno s sklepom z dne 19. 5. 2026, s katerim je bil njen predlog zavržen, ker kljub pozivu sodišča ni pravočasno predložila zahtevanih dokazil. Pravilnosti te odločitve v postopku z ugovorom zoper plačilni nalog ni mogoče ponovno presojati.

10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ne gre za delovni spor, ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, oziroma da bi moralo o zadevi odločati sodišče splošne pristojnosti. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog ni mogoče presojati vprašanj, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka oziroma na odločitev v glavni stvari. Za presojo nastanka obravnavane taksne obveznosti je odločilno, da je tožena stranka zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o denarnih zahtevkih tožnice, vložila pritožbo, za postopek o tej pritožbi pa ZST-1 določa obveznost plačila sodne takse.

11.Pritožba ne izpodbija konkretizirano višine odmerjene sodne takse. Izpodbijana taksa v višini 370,33 EUR je bila odmerjena po tar. št. 2321 ZST-1 za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o premoženjskem individualnem delovnem sporu. Zato ni podan niti ugovorni razlog nepravilne odmere sodne takse.

12.Neutemeljen je nazadnje tudi podredni predlog tožene stranke, naj se ji rok za plačilo sodne takse podaljša za 30 dni. Rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu na podlagi 34. člena ZST-1, je zakonski rok in ga sodišče ne more podaljšati. Finančne težave stranke so lahko pod pogoji, ki jih določa ZST-1, podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ne omogočajo pa podaljšanja zakonsko določenega roka za njeno plačilo.

13.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14.Pritožbeno sodišče toženo stranko v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 opozarja, da začne rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu Pd 17/2022 z dne 19. 5. 2026 po tar. št. 2321 ZST-1 v znesku 370,33 EUR teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.