Jedro

V postopku v gospodarskih sporih se v pritožbenem postopku ne morejo navesti nova dejstva in predlagati novih dokazov v primeru, da pritožnik ni izkazal za verjetno, zakaj jih ni predložil oziroma navedel do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje (v zvezi s popravnim sklepom) potrdi.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe, dolžna pa je plačati tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v višini 189.476,00 SIT, v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/10470 z dne 3.9.1997 vzdržalo v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki pa je še naložilo, da povrne tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 203.294,35 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 29.6.1998 dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP/77. Opozarja na napako v izreku izpodbijane sodbe, uveljavlja pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Obsežno navaja tudi nova dejstva in predlaga nove dokaze.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbeno sodišče opozarja, da novih dejstev tožene stranke ni mogoče upoštevati glede na določilo 496.a člena ZPP/77. Sicer pa v odgovoru na pritožbo pojasnjuje trditve, ki jih je navedla tožena stranka v pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, ki se nanaša na datum vložitve pritožbe pooblaščenke tožene stranke ni pomembna, saj je bila njena pritožba vložena pravočasno. Napaka v izreku izpodbijane sodbe pa je bila s strani prvostopnega sodišča odpravljena s popravnim sklepom z dne 6.3.1999, zoper katerega se stranki nista pritožili. Ker je bila navedena napaka s popravnim sklepom sanirana, pritožbenih navedb v tej smeri pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

Ni tudi podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Tožena stranka je imela možnost, da bi se izjavila o zahtevku in o navedbah tožeče stranke tako v ugovoru, ki ga je podala dne 16.9.1997 kot tudi na samem naroku dne 29.6.1998, na katerega je pristopil njen takratni pooblaščenec, odvetnik B. V. Tožena stranka je imela možnost preko svojega takratnega pooblaščenca, navajati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi bi izpodbila navedbe in dokaze tožeče stranke.

Odpoved pooblastila prvotnemu pooblaščencu zaradi nezaupanja in pooblastilo novi odvetnici ne pomeni, da sodišče ni dalo toženi stranki možnost, da navaja dejstva in dokaze do konca glavne obravnave. Sicer pa je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pooblastila novo odvetnico že po izdaji izpodbijane sodbe šele dne 15.9.1998 (glej prilogo B1 A). Tudi sicer je imela tožena stranka od vložitve ugovora (dne 16.9.1997) do razpisanega naroka (dne 29.6.1998) na razpolago dovolj časa, da bi v primeru nezaupanja prvotnemu odvetniku pooblastila drugega in se na narok ustrezno pripravila. Poleg tega tožena stranka preložitev omenjenega naroka iz tega razloga niti ni predlagala. Zato je prvostopno sodišče pravilno na podlagi vseh dejstev in predloženih dokazil, ki jih je imelo na zadnjem naroku dne 29.6.1998 na razpolago, zadevo zaključilo.

Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s pritožbo, da že iz predloženih listin tožeče stranke izhaja, da so zatrjevani dogovori oziroma pogodbe fiktivni in zato med strankama nimajo učinka.

Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da je pravni prednik tožene stranke pri tožeči stranki nedvomno naročil vzdrževalna dela in čiščenje prehodov, saj to izrecno izhaja iz predložene naročilnice z dne 15.5.1997 (priloga A2).

Izstavljeni računi tožeče stranke so specificirani tako, da je iz njih opravljeno in zaračunano delo natančno razvidno. Da pa so bila dela dejansko opravljena, je razvidno tudi iz dejstva, da je predložene dnevnike o izvajanju del oseba, ki je izvajala nadzor za investitorja, podpisala. To potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik del, ki jih je prvotno zaupal toženi stranki, le-tej vsa dela plačal. Pritožbeno sodišče tako v te ugotovitve izpodbijane sodbe nima pomislekov, saj vse temeljijo na predloženih listinah.

V nadaljevanju pritožbe tožena stranka šele sedaj obširno navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Tega pa v pritožbenem postopku v gospodarskih sporih ni mogoče upoštevati, saj pritožnica ni izkazala za verjetno, zakaj vseh navedenih dejstev in dokazov ni predložila do konca glavne obravnave (1. odstavek 496.a člena ZPP).

Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti.

Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) potrditi v skladu s 368. členom ZPP/77. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77 in 1. odstavkom 155. člena ZPP/77. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka. Dolžna pa je povrniti stroške odgovora na pritožbo tožeči stranki, kateri so bili priznani stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo, v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah v višini 189.476,00 SIT.