Jedro

Nejasna je odločitev toženke, ki ugotavlja, da tožnica navedenih ciljev naj ne bi zasledovala in je ni mogoče preizkusiti.

Z kasnejšimi navedbami v odgovoru na tožbo stranka ne more več dopolnjevati navedb v izpodbijani odločbi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, in se odločbo Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj št. 331-23/2015/473 z dne 4. 10. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Toženka je v izpodbijani odločbi zavrnila vlogo tožnice za sofinanciranje iz naslova podukrepa "Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja".

2. V obrazložitvi je navedla, da je Lokalna akcijska skupina A., (v nadaljevanju LAS), 13. 5. 2022 na toženko v končno potrditev posredovala vlogo stranke, ki je bila evidentirana pod št. 331-23/2015/442 za operacijo z naslovom "...". Strategija lokalnega razvoja lokalne akcijske skupine B. (v nadaljevanju SLR), potrjena z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33151-23/2015/28 z dne 24. 10. 2016, določa lokalne razvojne cilje in ukrepe, za doseganje katerih se uporabijo sredstva iz naslova Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Poudarja, da je po preverjanju opisov ukrepov v okviru SLR ministrstvo ugotovilo, da je iz opisa ukrepa 4 (U4) v poglavju št. 11 SLR razvidno, da navedeni ukrep zajema vključitev aktivnosti in ureditev manjše infrastrukture, ki prispevajo k ohranitvi okolja. Tematski cilj Varstvo okolja in ohranjanje narave ni prioriteta operacije, kot je razvidna iz vloge stranke, pač pa je iz opisa operacije razvidno, da glavnina aktivnosti zajema nakup dveh novih električnih avtomobilov ter polnilne postaje, ki bodo namenjeni za izvajanje del in nalog iz pristojnosti občinske uprave tožnice, ker sta službena avtomobila, ki sta trenutno na voljo za opravljanje službenih nalog, dotrajana in energetsko potratna. To predstavlja aktivnosti, ki se nanašajo na izvirne naloge občine, ki so jih v skladu s prvo in peto alinejo drugega odstavka 21. člena Zakon o lokalni samoupravi ( v nadaljevanju ZLS) dolžne zagotavljati in financirati občine (v okviru svojih pristojnosti upravljati občinsko premoženje ter v okviru svojih pristojnosti urejati, upravljati in skrbeti za lokalne javne službe) in niso aktivnosti, ki bi bile vsebinsko povezane z ostalimi aktivnostmi na operaciji.

3. Poudarja, da so v cilje in aktivnosti operacije vključene aktivnosti, ki jih v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR) ni mogoče sofinancirati, saj sodijo med redne naloge občine in niso skladne s cilji, ki so opredeljeni v SLR v okviru ukrepa 4 (U4). Projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila ter ima vnaprej določeno trajanje, omejeno z datumom začetka in konca, zato bi sprememba projekta v tem delu pomenila, da projekt ne bi več predstavljal celote aktivnosti in hkrati ne bi bil več kot celota aktivnosti, ki so bila prijavljena na razpis A. in odobrena s strani Upravnega odbora A. Zato operacija ne prispeva ukrepom, kot so opredeljeni v SLR, in ne izpolnjuje pogoja za upravičenost iz tretjega odstavka 29. člena Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba CLLD), ki določa, da mora operacija prispevati k uresničevanju ciljev, določenih v SLR, in zato tudi ni skladna s cilji ESRR.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnica v tožbi poudarja, da toženka v postopku odločanja o končni potrditvi oziroma zavrnitvi vloge ni postopala pravilno in zakonito. Izpostavlja, da izpodbijana odločba ne obsega konkretnih razlogov o dejstvih, da s strani tožnice prijavljena operacija ne bi bila skladna s pogoji za upravičenost operacije, kot so opredeljeni v 29. členu Uredbe CLLD in da bi bile v cilje in aktivnosti operacije vključene aktivnosti, ki jih v okviru ESRR ne bi bilo mogoče sofinancirati. Ne vsebuje niti konkretnih in jasnih razlogov za zaključek, da bi aktivnosti nakupa dveh novih električnih avtomobilov in polnilne postaje (kar da predstavlja glavnino aktivnosti operacije), predstavljale aktivnosti, ki bi jih bile dolžne zagotavljati in financirati občine same ali da iz tega razloga operacij ne bi bilo mogoče sofinancirati s sredstvi javnega poziva.

5. Izpostavlja, da je bistvo izpodbijane odločbe v skopih in pomanjkljivih razlogih, zakaj vloga ne izpolnjuje pogojev, ni pa toženka analizirala obširnih razlogov tožnice, predstavljenih v vlogi, s katerimi je tožnica obrazlagala izpolnjevanje pogojev ter ni opravila analize razlogov, kot bi jo morala analogno pravilom o dokazni oceni in to analizo obrazložiti. Poudarja, da je pri pripravi vloge ravnala skladno z določili in navodili javnega poziva, njeno vlogo pa je po opravljenem izbirnem postopku javnega poziva A. posredovala v končno potrditev toženki.

6. Tematsko področje prijavljene operacije "..." je obsegalo Varstvo okolja in ohranjanje narave, strateški cilj operacije pa Varovati okolje, ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine (C1). Ukrep, ki se z operacijo tožnice zasleduje, pa je v vlogi opredeljen kot U4: Aktivnosti in infrastruktura za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in okolju prijaznih oblik transporta, podpora za razvoj tržnih in turističnih dejavnosti (prosti čas, razvoj kulturnih dejavnosti, tehnična dediščina, spodbujanje aktivnega življenjskega sloga). V kratkem opisu operacije (ciljev, glavnih aktivnosti, pričakovanih učinkov, itd.) je tožnica v vlogi izpostavila, da bo za boljše opravljanje lokalnih zadev javnega pomena in zadovoljevanje potreb prebivalcev nabavila dva nova električna avtomobila, ki bosta nadomestila dve dotrajani in energetsko potratni službeni vozili ter da je za ta namen načrtovan tudi nakup električne polnilne postaje. Nakup električnih avtomobilov je eden od konkretnih korakov k čistemu okolju, zraku, zmanjšanju hrupa, hkrati pa se s tem ravnanjem okoljsko ozavešča in izobražuje prebivalstvo ter spodbuja odgovorno uporabo vozil, ki manj onesnažujejo ozračje.

7. Poudarja, da je toženka bila skladno z 32. členom Uredbe CLLD zavezana zgolj še presoditi ali predhodno izbrana vloga tožnice izpolnjuje pogoje za upravičenost iz tretjega odstavka 29. člena Uredbe CLLD (in s tem oceniti, ali se bodo glede na ta predpis in določila javnega poziva sredstva sofinanciranja ustrezno porabila), napačno razlagala predmetno določbo, presegla svoja zakonska pooblastila in povsem neobrazloženo in brez podlage v tem predpisu vlogo tožnice zavrnila.

8. Res izvirne naloge občine iz prve in pete alineje drugega odstavka 21. člena ZLS občine opravljajo samostojno (jih financirajo z lastnimi viri), vendar to ne pomeni, da iz tega razloga teh nalog ne bi bilo mogoče sofinancirati v okviru ESRR. Skladno z četrtim odstavkom 7. člena Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju ZFO-1) namreč med lastne vire financiranja občine, spadajo tudi prihodki iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije.

9. Uredba CLLD glede na navedeno predstavlja le formalno podlago za odločanje toženke o končni odobritvi vloge (dodelitvi proračunskih sredstev, kamor spadajo tudi sredstva evropske kohezijske politike), ki je bila izbrana v postopku javnega poziva, pri čemer pa postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna konkretneje urejajo določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Poudarja, da so bili pogoji razpisa jasni, toženka pa je z napačno uporabo predpisov, ki so predstavljali podlago za izvedbo javnega poziva (Uredbe CLLD) na način, da je v izpodbijani odločbi povsem neobrazloženo zaključila, da tožnica pogojev ne izpolnjuje, kršila navedene določbe Pravilnika in Uredbe, zlasti 216. člena in tretjega odstavka 220. člena Pravilnika, kar je vplivalo na nezakonitost odločbe, saj je bila ravno zaradi te (napačne) interpretacije pogojev vloga tožnice zavrnjena. Bistveno pri tem je, da morajo biti pogoji javnega poziva vsem zainteresiranim subjektom vnaprej znani, hkrati pa morajo biti pogoji upravičenosti tudi jasni, da se jih lahko preizkusi in da je mogoče v postopku (konkretno s končno odobritvijo vloge s strani toženke) preveriti pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev iz javnega poziva. Pogoji, ki jih določa Uredba CLLD so po oceni tožnice jasni in jih njena vloga tudi v celoti izpolnjuje.

10. Tožnica je s prijavo operacije "..." v celoti zadostila tematskemu cilju "Varstvo okolja in ohranjanje narave" ter strateškemu cilju "Varovanje okolja, ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine". Ukrep, ki ga zasleduje prijavljena operacija, namreč prispeva k razvoju turizma, ekologije, športa, kulture in društvenim dejavnostim ter predvsem novim izvedenim ukrepom na področju varovanja okolja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pravilno ugotovila, da je tožnica v uvodu svoje vloge navajala ukrep 4(U4) "Varstvo okolja in ohranjanje narave" v okviru SLR, kot tudi prispevek operacije k tematskemu cilju iz prvega odstavka 7. člena Uredbe CLLD, napačno pa zaključila, da to ne izhaja iz njenega opisa operacije, ki izhaja iz oddane vloge. Ne drži pa, da navedene aktivnosti (oziroma konkretno nakup dveh novih električnih vozil) ne bi bile skladne z opisom ukrepov v okviru SLR in Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju operativni program) in cilji slednjih. Investicija v nakupa dveh novih električnih avtomobilov prispeva k izboljšanju stanja okolja, podpira dejavnosti, ki poleg izboljšanja stanja okolja prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, spodbuja trajnostno mobilnost in dviga okoljsko ozaveščenost prebivalstva. Če omenjeni cilji iz njene vloge ne bi bili jasno razvidni, bi morala toženka tožnico glede na 67. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in z vidika njene pravice do izjave, pozvati k dopolnitvi ali dodatni izjasnitvi. Predlaga odpravo odločbe in priglaša stroške.

11. Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe. Meni, da je njena odločba dovolj obrazložena. Poudarja, da je toženka iz predložene vloge in opisa aktivnosti ugotovila, da glavnina aktivnosti prijavljenega projekta, v okviru tematskega cilja Varstvo okolja in ohranjanje narave, zajema nakup dveh novih električnih avtomobilov ter polnilne postaje, ki bodo namenjeni za izvajanje del in nalog iz pristojnosti občinske uprave Občine A., ker sta službena avtomobila, ki sta trenutno na voljo za opravljanje službenih nalog, dotrajana in energetsko potratna. Aktivnosti vezane na uporabo električnih avtomobilov se nanašajo na izvirne naloge občine, ki so jih v skladu z ZLS dolžne zagotavljati in financirati občine (v okviru svojih pristojnosti upravljati občinsko premoženje ter v okviru svojih pristojnosti urejati, upravljati in skrbeti za lokalne javne službe) in to niso aktivnosti, ki bi bile vsebinsko povezane z ostalimi aktivnostmi na operaciji. V vlogi tožnice kot tudi v prilogah k vlogi je v različnih poglavjih navedeno, da sta električna avtomobila potrebna za delo na terenu in za službene poti občinske uprave in Režijskega obrata Občine A. in nista širše vključena v aktivnosti, ki so navedene v okviru operacije oziroma za namen uporabe in neposrednega ozaveščanja lokalnega prebivalstva na območju A. Tudi ureditev električne polnilnice je namenjena samo za polnjenje novih dveh električnih avtomobilov. Kot neposredna ciljna skupina so za uporabo novih električnih avtov določeni samo delavci občinske uprave in Režijskega obrata Občine A. Izvajanje ostalih aktivnosti namreč predstavlja le manjši delež celotnih aktivnosti na operaciji, nakup električnih avtov predstavlja skoraj 98 odstotkov stroškov v okviru operacije. Aktivnost vezana na nakup/uporabo električnih avtov na operaciji bi morala biti usmerjena na širši krog ljudi znotraj lokalne skupnosti, kar je tudi namen in cilj lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (skladno s prvim odstavkom 6. in sedmim odstavkom 14. člena Uredbe CLLD).

12. V cilje in aktivnosti operacije so vključene aktivnosti, ki jih v okviru ESRR ni mogoče sofinancirati, saj sodijo med redne naloge občine in niso skladne s cilji izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju 2014-2020, ki so opredeljeni v SLR v okviru ukrepa 4 (U4). Zato operacija s svojimi aktivnostmi ne prispeva k navedenim ukrepom, kot so opredeljeni v SLR, in ne izpolnjuje pogoja za upravičenost iz tretjega odstavka 29. člena Uredbe CLLD.

13. Projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila ter ima vnaprej določeno trajanje, omejeno z datumom začetka in konca, zato bi sprememba projekta v tem delu pomenila, da projekt ne bi več predstavljal celote aktivnosti in hkrati ne bi bil več kot celota aktivnosti, ki so bila prijavljena na razpis A. in odobrena s strani Upravnega odbora A. 14. Toženka je ravnala po pravilih postopka in obravnavala vlogo tožnice po predpisanem postopku, ki veljajo za vse vlagatelje vlog in nikakor ni presegla svojih pooblastil. Ker je bila vloga tožnica zavrnjena, ne moremo govoriti o tožnici kot upravičenki. Prav tako se operacija še ni začela izvajati in posledično tožnica nima pravice do spremembe operacije.

15. Tožnica v pripravljalni vlogi še poudarja, da želi toženka pomanjkljivo obrazložitev v odločbi dopolnjevati z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo. Meni, da se v okviru javnega poziva ni zahtevalo, da prijavljena operacija zasleduje vse cilje, ki jih določa SRL v okviru ukrepa 4 (U4), niti to objektivno gledano ni mogoče, saj so si nekateri cilji med seboj z vsebinskega vidika povsem različni, prijavljena operacija pa je skladna vsaj s 3 cilji SLR, kar je bilo ugotovljeno s strani vseh članov ocenjevalne komisije.

16. Toženka v pripravljalni vlogi še dodaja, da so naloge posredniškega organa, ki so ji določene v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje kohezijske politike v Republiki Sloveniji podlaga za preverjanje izpolnjevanja pogojev upravičenosti operacij pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju (druga točka tretjega odstavka 5. člena Uredbe CLLD). Toženka je dolžna preveriti, da je predmet operacije skladen z upravičenim namenom oz. da operacija prispeva k najmanj enemu od upravičenih področij in da je v celoti vsebinsko ustrezna.

17. Sodišče je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležila le tožnica. Na naroku je vztrajala pri podanih navedbah.

**Dokazni sklep**

18. Sodišče je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo upravni spis ter predložene listine tožnice v prilogah od A1 do A11 ter vloge toženke od B1 do B3. Sodišče pa je zavrnilo izvedbo ostalih dokazov kot nepotrebnih za razsojo. Tožnica je predlagala zaslišanje stranke, in sicer župana A. A. ter priče, vendar to glede na dejstvo, da je v zadevi sporna pravilna uporaba materialnega prava in glede na podano procesno kršitev, ni bilo potrebno.

**K I. točki izreka**

19. Tožba je utemeljena.

20. V predmetni zadevi je sporna zavrnitev vloge tožnice na 4. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območjih občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, ki so povezane v lokalno akcijsko skupino - A., sofinanciranih iz ESRR št. 3315203-0010/2021-11 z dne 14. 9. 2021. 21. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Narava odločanja pri kandidiranju vlagateljev na javnih razpisih je v pretežni meri strokovno-tehnična in je zato praviloma za preverjanje, ali so prispele popolne vloge in za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za razvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija.1 V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike upravnega spora. Javni razpis pa je tudi v funkciji varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, da konkurirajo (14. člen Ustave RS). Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh subjektov, ki so se na javni razpis prijavili, bistvenega pomena. Prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.2 Da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh prijaviteljev, morajo biti vse vloge ocenjene z uporabo vnaprej določenih meril in po postopku, ki ga določa javni razpis, prav tako je treba zagotoviti, da so ocenjevalci oziroma strokovnjaki res strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, in da ocenjujejo vloge objektivno in nepristransko.

22. V obravnavanem primeru gre za financiranje iz sredstev ESRR. Naloge A. so opredeljene v 12. členu Uredbe, in sicer mora med drugim izvajati postopke za izbor operacij, izbrati operacije in jih predložiti v končno potrditev v skladu s postopki zadevnega sklada. Postopki za izbor operacij so določeni v 32. členu Uredbe, in sicer mora A. objaviti javni poziv in izbrati operacije v skladu s postopkom in merili za izbor, opredeljenimi v SLR. V skladu s četrtim odstavkom istega člena mora biti izbirni postopek operacij vnaprej določen v SLR, dokumentiran, pregleden in mora omogočati dopolnitev in razjasnitev operacij, možnost pritožbe ter preprečevati konflikt interesov pri izbiri operacij. Pri določanju rokov za dopolnitev vloge in odločitev o vlogi mora A. smiselno upoštevati določbe ZUP (peti odstavek). V skladu s šestim odstavkom 32. člena mora A. operacije, izbrane na podlagi javnega poziva, predložiti v potrditev organu, pristojnemu za končno odobritev operacije, in sicer Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po določbi osmega odstavka 32. člena Uredbe MGRT odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi operacije, obvestilo o odločitvi pa se posreduje A. Ministrstvo z upravičencem, ki mu je bila odobrena operacija za sofinanciranje s sredstvi ESRR, sklene pogodbo o sofinanciranju.

23. Med strankama ni sporno, da je predmetni javni poziv bil objavljen (v celoti) skladno z določbami operativnega programa, Uredbe CLLD (predvsem 29. in 32. člena), SLR za lokalno akcijsko skupino A. - 4. sprememba z dne 30. 3. 2021, in drugih predpisov, na katere se sklicuje dokumentacija javnega poziva.

24. Omeniti je, da jetoženka v javnem pozivu nastopala kot organ, pristojen za končno odobritev v postopku javnega poziva izbranih in potrjenih operacij (šesti odstavek 32. člena Uredbe CLLD), tožnica pa kot upravičena prijaviteljica na javni poziv, ki je skladno s pogoji javnega poziva lahko podjetnik posameznik, pravna oseba javnega prava in zasebnega prava, nevladna organizacija ter institucija regionalnega razvoja (točka 3.1. javnega poziva). Kot zastopnik za vlaganje vlog je iz razloga, ker tožnica - upravičenec predstavlja pravno osebo (javnega prava), nastopala A. (točka 3.1. javnega poziva).

25. Med strankama tudi ni sporno, da se je tožnica na javni poziv, ki je bil objavljen 14. 9. 2021, prijavila 27. 12. 2021. Njeno vlogo je upravni odbor A. potrdil ter jo uvrstil na seznam vseh potrjenih operacij, ki jih je v nadaljevanju predložil v potrditev organu, pristojnemu za končno odobritev operacij, to je toženki.

26. Naloga posredniškega organa je določena v tretjem odstavku 5. člena Uredbe CLLD, kjer je navedeno, da preverja izpolnjevanje pogojev upravičenosti operacij pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju, v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje kohezijske politike v Republiki Sloveniji. Pogoji za upravičenost operacije so opredeljeni v 29. členu Uredbe CLLD. Tretji odstavek tega člena določa pogoj, da mora biti operacija skladna s cilji zadevnega sklada in prispevati k uresničevanju ciljev, določenih v SLR.

27. Tožnica je opredelila prispevek operacije k tematskemu cilju iz prvega odstavka 7. člena Uredbe CLLD "Varstvo okolja in ohranjanje narave".

28. Operativni program opredeljuje v okviru posameznega področja ukrepanja dejavnosti, katerim je podpora namenjena: za tematski cilj Varstvo okolja in ohranjanja narave: aktivnostim, ki bodo poleg izboljšanja stanja okolja prispevale tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter k podpori ustanavljanju nizkoogljičnih skupnosti in skupnosti brez odpadkov kot npr.: vlaganja v manjšo okoljsko infrastrukturo, manjše prenove degradiranih in industrijskih območij in t.i. brownfield investicije, vlaganje v infrastrukturo manjšega obsega kjer bo to relevantno in upravičeno, obnova sistema tematskih poti in spremljajoče infrastrukture, aktivnosti za pospeševanje urbane trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti, s tem pa spodbujanje okolju prijaznega gospodarstva, temelječega na učinkoviti rabi virov, ter izobraževanja, usposabljanja in dvig osveščenosti lokalnega prebivalstva tudi v zvezi z zmanjševanjem energetske revščine, ustvarjanja zelenih delovnih mest, izboljšanja stanja vodotokov, ipd.

29. SLR vsebuje ukrepe, med katerimi je v okviru tematskega cilja "Varstvo okolja in ohranjanja narave", strateški cilj "Varovanje okolja, ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine" v okviru ukrepa 4 (U4); Aktivnosti in infrastruktura za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in okolju prijaznih oblik transporta, podpora za razvoj tržnih in turističnih dejavnosti (prosti čas, razvoj kulturnih dejavnosti, tehniška dediščina, spodbujanje aktivnega življenjskega sloga). Ukrep je usmerjen k novim produktom, ki prispevajo k razvoju turizma, ekologije, športa, kulture in društvenih dejavnosti ter novim izvedenim ukrepom na področju varovanja okolja.

30. Iz predložene vloge tožnice je razvidno, da je stranka v uvodu vloge navajala ukrep 4 (U4) "Varstvo okolja in ohranjanja narave" v okviru SLR, kot tudi prispevek operacije k tematskemu cilju iz prvega odstavka 7. člena Uredbe CLLD "Varstvo okolja in ohranjanja narave". Poudariti je namreč, da je tožnica v opisu operacije navedla, da želi doseči boljše opravljanje lokalnih zadev javnega pomena in zadovoljevanje potreb prebivalcev. Prav tako bo z nakupom novih električnih avtomobilov prispevala k izboljšanju stanja okolja, zmanjšanju škodljivih emisij zraka, zmanjšanju hrupa in toplogrednih plinov, s tem pa posredno vplivala na izboljšanje kvalitete življenja in varovanja zdravja.

31. Res je sicer, da izvirne naloge občine iz prve in pete alineje drugega odstavka 21. člena ZLS občine opravljajo samostojno (jih financirajo z lastnimi viri), vendar to ne pomeni, da iz tega razloga teh nalog ne bi bilo mogoče sofinancirati v okviru ESRR. Točka 3.1. namreč jasno med upravičence do podpore določa tudi pravne osebe javnega prava, med katere spada tudi tožnica. Pritrditi je tožnici, da skladno s četrtim odstavkom 7. člena ZFO-1, da med lastne vire financiranja občine spadajo tudi prihodki iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije. Tako je pravilno stališče tožnice, da je upravičena do prejema prihodkov (konkretno sredstev sofinanciranja) iz sredstev EU, ne glede na to, ali aktivnosti, ki so predmet prijavljene operacije, spadajo med izvirne naloge občine, konkretno upravljanje občinskega premoženja in skrb za lokalne službe. Toženka je tako v tem delu napačno uporabila materialno pravo in iz tega razloga neutemeljeno zavrnila vlogo tožnice.

32. Poudariti je pa še, da je bila vloga tožnice potrjena na podlagi točkovanja strokovne ocenjevalne komisije (tako s strani ocenjevalne komisije A., kot tudi s strani Upravnega odbora A.). V okviru javnega poziva se ni zahtevalo, da bi prijavljena operacija zasledovala vse cilje, ki jih določa SLR v okviru ukrepa 4 (U4). To pa sicer objektivno gledano ni mogoče, saj so si nekateri med seboj iz vsebinskega vidika povsem različni.

33. Tožnica še upravičeno opozarja, da je v okviru skladnosti operacij s SLR, bila vloga tožnice v javnem pozivu ocenjena z maksimalnim številom točk, torej 6 (navedeno število točk so prejele operacije, ki so skladne s 3 cilji opredeljenimi v SLR) s strani vseh treh ocenjevalcev. Odločitev v tem delu je potrdil tudi upravni odbor A., zato je nejasna odločitev toženke, ki ugotavlja, da tožnica navedenih ciljev naj ne bi zasledovala in je ni mogoče preizkusiti (upoštevaje, da je toženka tako ugotovila povsem drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno s strani strokovne komisije v predhodnem postopku odločanja o javnem pozivu), pa tega ustrezno v izpodbijani odločbi ne obrazloži. Z kasnejšimi navedbami v odgovoru na tožbo sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev, vendar stranka z odgovorom na tožbo ne more dopolnjevati razloge v izpodbijani odločbi. Tako na podlagi izpodbijane odločbe ni jasno, katerih ciljev, ki jih je strokovna komisija v okviru kontrolnih obrazcev ocenila kot pozitivne, naj prijavljena operacija ne bi izpolnjevala. Glede na navedeno je toženka v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in odločbe v tem delu ni mogoče ustrezno preizkusiti.

34. Ob vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

35. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnico v postopku kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ji je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 385,00 EUR, ki se, ob upoštevanju, da je pooblaščenka zavezanec za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. Toženka mora navedeni znesek tožnici plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje tečejo zakonske zamudne obresti (313. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Tako iz sodne prakse Upravnega sodišča I U 1170/2012 z dne 23. 4. 2013 in I U 638/2010-21 z dne 21. 2. 2012. 2 Tako iz sodne prakse I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017.