7. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Petka, Bohinjska Bistrica, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 7. marca 2016

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/12), kolikor kategorizira javno pot "Cesta skozi Kamnje I/1" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 210/2 in 211/0, obe k. o. Savica, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Bohinj (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Cesta skozi Kamnje I/1" v delu, ki poteka po njegovih zemljiščih. Odlok naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju z 2., 33. in 69. členom Ustave, s 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 – SPZ), z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – ZUreP-1) in z drugim odstavkom 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 46/15 – ZCes-1).

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Izpodbijani Odlok je začel veljati 26. 5. 2012. Zato se pobudnik, ki je pobudo vložil 28. 12. 2015, v zvezi s pravočasnostjo pobude sklicuje na subjektivni rok. Da bi bilo njegovo sklicevanje uspešno, bi glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve moral dokazati, da je lahko za nastanek škodljivih posledic na podlagi izpodbijanega Odloka izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa in zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik z zatrjevanjem, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele v drugi polovici aprila 2015, ko je bila opravljena geodetska izmera na območju, kjer so njegova zemljišča, kar dokazuje z obrazcem za podajanje pripomb z dne 16. 4. 2015 in z dopisom, naslovljenim na Občino Bohinj, z dne 18. 4. 2015, ni zadostil zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).