Jedro

V času izpodbijane odločbe je bila v katastru stavb dejanska raba objekta opredeljena kot stanovanjska, kar med strankama ni sporno, zato je FURS ravnal pravilno, ko je tožeči stranki za omenjeno stavbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz podatkov katastra stavb je torej izhajalo, da je stavba v pretežni meri namenjena stanovanjski rabi in ne verski dejavnosti.

Zatrjevanje tožeče stranke, da se stavba v pretežni meri, kljub registrirani stanovanjski rabi, uporablja za namene verske dejavnosti, na odločitev v zadevi, ne more imeti vpliva, saj je organ za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zavezan uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) Župniji A. odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske prostore na naslovu ..., v izmeri 228 m2, v znesku 195,68 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe FURS pojasnjuje, da se v skladu z določbo 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Občinski svet Mestne občine Maribor je z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča predpisal pogoje in merila. Dalje pojasnjuje, da je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmerjeno na podlagi podatkov občine, in sicer na osnovi ugotovljene površine zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča, skupnega števila točk, ugotovljenih po kriterijih iz občinskega odloka ter upoštevaje število mesecev odmere.

3. Zoper odločitev prvostopenjskega organa je tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa jo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožeča stranka v pritožbi ugovarjala odmeri nadomestila od stanovanjskih prostorov v ..., saj se skladno z določilom prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča med drugim ne plačuje od stavb, ki jih verske skupnosti uporabljajo za versko dejavnost. Objekt na omenjenem naslovu predstavlja po zatrjevanju tožeče stranke župnišče, ki se v celoti uporablja za opravljanje verske dejavnosti. V dopolnitvi pritožbe navaja, da so celotni prostori župnišča neločljivo povezani z opravljanjem verske dejavnosti, saj župnik tudi v stanovanjskem delu opravlja versko dejavnost. 4. V zvezi z navedenim ugovorom tožena stranka v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da po določbi prvega odstavka 218.c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) občina za namen nadomestila pridobi podatke iz katastra stavb oziroma mora pri odmeri nadomestila uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Organ na prvi stopnji je zato pravilno za sporno nepremičnino uporabil podatek iz Registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), ki je po prvem odstavku 96. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. V REN se evidentirajo podatki, določeni v prvem odstavku 98. člena ZEN, med katere sodi tudi dejanska raba nepremičnine.

5. V obravnavani zadevi je sporna nepremičnina po evidentirani dejanski rabi stanovanjski prostor, kar glede na določbo prvega odstavka 79. člena ZEN pomeni, da se pretežno uporablja za stanovanje. Dejanske rabe nepremičnin v registru tožeča stranka ni spremenila. V danem primeru bivanje in uporaba stanovanjskih prostorov ni sporna, tako, da je bilo odmerjeno nadomestilo zaradi njene evidentirane uporabe stanovanjskih prostorov, kar pomeni domnevo glede evidentirane uporabe stanovanja glede na četrti odstavek 218. člena ZGO-1. Navajanje tožeče stranke, da uporablja stanovanjske prostore za versko dejavnost, ni relevantno.

6. Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga naj sodišče tožbi ugodi in po odpravi odločbe vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Pojasnjuje, da je leta 1991 ministrstvo pristojno za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča izdalo pojasnilo, da se med stavbe za opravljanje verske dejavnosti, ki so na podlagi zakona oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, med drugim štejejo tudi stanovanjski prostori, če se ne dajejo v najem. Predmet izpodbijane odločbe so prostori, ki jih uporablja župnik za svoje bivanje in predstavljajo enoto, ki je spojena z opravljanjem verske dejavnosti in se ne dajejo v najem. Dalje navaja, da so verske skupnosti oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ne le za prostore, ki so v registru nepremičnin opredeljeni kot prostori za opravljanje verske dejavnosti, temveč tudi stanovanjski deli teh objektov. Klasifikacija prostorov ne omogoča opredelitve „stanovanje v župnišču, ki se ne daje v najem“. Po prepričanju tožeče stranke bi prvostopenjski organ moral ustrezno upoštevati status prostorov.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da se na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 (s katero je bil razveljavljen Zakon o davku na nepremičnine) ZSZ/84 oziroma VI. poglavje tega predpisa ter občinski odloki izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84 in določbe 218, 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena ZGO-1, do nove zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, uporabljajo kot materialnopravna podlaga pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.1

10. V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pravilno odmerjeno za stanovanje naslovu ... Ni pa sporno dejansko stanje, da je tožeča stranka uporabnica objekta na omenjenem naslovu in, da je v katastru stavb vpisana dejanska raba tega objekta, stanovanjska raba.

11. Za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje nadomestilo, in sicer na območju mest in naselij mestnega značaja (prvi in drugi odstavek 58. člena ZSZ/84). Določba na katero se sklicuje tožeča stranka, določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje med drugim tudi za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost (prvi odstavek 59. člena ZSZ/84).

12. Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačuje omenjeno nadomestilo na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ po kraju, kjer leži nepremičnina (403. člen Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2). Podlaga za odmero sta občinski odlok ter vrednost točke, ki veljata na dan 1. januarja v letu, za katero se odmerja nadomestilo, podatke, potrebne za odmero nadomestila, pa davčnemu organu posreduje občina (404. člen ZDavP-2). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za leto vnaprej, zavezanec pa ga plačuje v obrokih, kot to velja za odmero davka od premoženja, razen če občinski odlok ne določa drugače (405. člen ZDavP-2).

13. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb, pri tem pa mora uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, lahko pa uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc (prvi odstavek 218c. člena ZGO-1). Po določbi prvega odstavka 96. člena ZEN je Register nepremičnin (REN) večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. V REN se evidentirajo podatki, določeni v prvem odstavku 98. člena, med drugim tudi dejanska raba nepremičnine (8. točka prvega odstavka 98. člena ZEN), pa tudi lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine (2., 3. in 4. točka prvega odstavka 98. člena ZEN). V REN se povzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov (100. člen ZEN). V katastru stavb se med drugim evidentira tudi dejanska raba stavb (6. točka prvega odstavka 73. člena ZEN), ki jo je pri odmeri nadomestila dolžan upoštevati tudi finančni organ.

14. Za odmero nadomestila oziroma za oprostitev plačila nadomestila je bistvenega pomena ugotovljena raba stavbe, ki pa se po izrecni določbi prvega odstavka 218.c člena ZGO-1 tudi po presoji sodišča ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Po omenjeni določbi ZGO-1, na katero je v izpodbijani odločbi pravilno opozoril tudi FURS, mora namreč občina za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

15. V času izpodbijane odločbe je bila v katastru stavb dejanska raba objekta na naslovu ..., opredeljena kot stanovanjska, kar med strankama ni sporno, zato je FURS tudi po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je tožeči stranki za omenjeno stavbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz podatkov katastra stavb je torej izhajalo, da je stavba v pretežni meri namenjena stanovanjski rabi in ne verski dejavnosti.

16. Zatrjevanje tožeče stranke, da se stavba v pretežni meri, kljub registrirani stanovanjski rabi, uporablja za namene verske dejavnosti, na odločitev v zadevi, zaradi vsega zgoraj navedenega ne more imeti vpliva, saj je organ za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zavezan uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb.

17. Na vsega zgoraj navedenega sodišče zaključuje, da tožba tožeče stranke ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

18. Sodišče je odločitev sprejelo na seji senata, saj dejansko stanje, ki je relevantno za zadevo, to je na kakšen način je objekt evidentiran v katastru stavb oziroma v REN, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), odločitev pa temelji le na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 51. člena ZUS-1).

1 Upravno sodišče RS, sodba, opr. št. II U 122/2017-10 z dne 8. 5. 2019, točka 9.