Jedro

Določbe ZIZ, ki urejajo izvršilni postopek, ne dajejo možnosti, da bi neposredna izvršilna dejanja v konkretni zadevi opravljal izvršitelj, ki ga pod pogoji, kot so določeni v 44a. členu, ne bi določilo s sklepom sodišče. Določbo 287. člena ZIZ, ki določa učinke in posledice izdane odločbe o razrešitvi izvršitelja, je mogoče razumeti le kot sistemsko določbo, ki zagotavlja, da zadeve, ki jih sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo, za njihovo nadaljnje opravljanje oz. poslovanje, ne ostanejo brez nadzora do takrat, dokler jih ne prevzame s sklepom sodišča določen nov izvršitelj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ne priznajo stroški izvršitelja F.S. (v nadaljevanju: izvršitelj) na podlagi obračuna stroškov z dne 20.5.2015 v višini 141,06 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje izvršitelj. Navaja, da je bil v predmetni zadevi za izvršitelja imenovan izvršitelj S.P., ki pa je bil z dnem 31.1.2015 razrešen. Zbornica izvršiteljev Slovenije je z odločbo št. 02/2015 z dne 4.2.2015 njega imenovala za prevzemnika zadev razrešenega izvršitelja. Upnik ga je z dopisom z dne 2.3.2015, ki je bil poslan na sodišče, njemu pa v vednost, obvestil, da se strinja, da se z opravo dejanj določi njega. Po pregledu predmetnega spisa je ugotovil, da je odlog izvršilnih dejanj potekel dne 31.1.2014, zato je v duhu hitrega reševanja zadev razpisal rubež premičnin dolžnika za dne 9.4.2015, o čemer je bil upnik obveščen. Upnik rubeža ni preklical, pomeni, da se je z njim strinjal. Tudi ni podal umika izvršbe, ker je bil dolg poplačan. Po opravi rubeža 9.4.2015 se je dolžnik očitno zglasil pri upniku in poplačal dolg, o čemer je bil izvršitelj obveščen z dopisom upnika z dne 4.5.2015. Ni mu jasno, zakaj sodišče od 2.3.2015, ko je upnik predlagal, da se za izvršitelja določi F.S., pa do 20.5.2015, ko je prejel sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 19.5.2015, ni izdalo sklepa o določitvi izvršitelja. Sploh upoštevaje 44. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki izrecno določa, da sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga predlaga upnik. Upnik pa je z dopisom z dne 2.3.2015 jasno navedel, da soglaša, da se za izvršitelja določi pritožnik.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, držijo pritožbene navedbe: - da je bil v obravnavni zadevi imenovani izvršitelj S.P. razrešen, - da je bil pritožnik imenovan za prevzemnika njegovih zadev in - da je upnik sodišču sporočil, da soglaša, da se pritožnika določi kot izvršitelja v tem izvršilnem postopku. Vendar do imenovanja pritožnika za izvršitelja v tej zadevi ni prišlo, ker je upnik predlog za izvršbo prej umaknil, kar za pritožnika ni sporno. Ker pa je pritožnik v tem postopku že opravil izvršilna dejanja, zahteva plačilo stroškov, ki jih je s tem imel. 5. Iz določb ZIZ izhaja: - da sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin (1. člen ZIZ); - da sodišče izvršitelja določi v sklepu, s katerim dovoli izvršbo s sredstvom, pri katerem izvršitelj opravlja neposredna dejanja izvršbe ali s posebnim kasnejšim samostojnim sklepom, pri čemer sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik (44.a člen ZIZ). Navedeno pomeni, da je izbira osebe izvršitelja izključna pravica in dolžnost upnika, da pa izvršitelja, ki v konkretnem izvršilnem postopku opravlja neposredna dejanja izvršbe, vedno določi sodišče s sklepom. Določbe ZIZ, ki urejajo izvršilni postopek, ne dajejo možnosti, da bi neposredna izvršilna dejanja v konkretni zadevi opravljal izvršitelj, ki ga pod pogoji, kot so določeni v 44.a členu, ne bi določilo sodišče s sklepom. Določbo 287. člena ZIZ, ki določa učinke in posledice izdane odločbe o razrešitvi izvršitelja, je tako mogoče razumeti le kot sistemsko določbo, ki zagotavlja, da zadeve, ki jih sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo, za njihovo nadaljnje opravljanje oz. poslovanje ne ostanejo brez nadzora do takrat, dokler jih ne prevzame s sklepom sodišča določen nov izvršitelj. V tem vmesnem času pa konkretno zadevo, torej tudi obravnavano, prevzame začasen prevzemnik (v konkretnem primeru jo je prevzel pritožnik), ki ima status in s tem pooblastila izvršitelja in katerega določitev ureja (sistemska) določba 287. člena ZIZ. Narava dela izvršiteljev od (začasnega) prevzemnika ne zahteva le pregled sprejete odprte zadeve ob njenem prevzemu, ampak v času do oddaje zadeve novemu izvršitelju, tudi opravo morebitnih nujnih dejanj, če bi jih stanje prevzete zadeve nalagalo, da bi se z njimi preprečil nastanek škode strankam ali tretjim. Slednje narekuje nujnost začasnega prevzema po osebi, ki ima status izvršitelja in lahko opravlja nujna dejanja.

6. Sodišče prve stopnje bi glede na zgoraj navedeno moralo oceniti za kakšne stroške pritožnika gre in ali so ti upravičeni v celoti ali ne, ali le delno (vpis zadeve v evidenco - tretji odstavek 291. člena ZIZ). Ker sodišče prve stopnje teh razlogov v izpodbijanem sklepu, zaradi napačne uporabe materialnega prava, ni podalo, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer so napotki za nadaljnje delo razvidni iz gornje obrazložitve.