Jedro

Toženka z delnim plačilom dolga (v višini glavnice) ni poplačala glavnice, temveč do delnega plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele nato pa se je do višine plačila začela poplačevati tudi glavnica. Toženka je zato dolžna tožnici plačati še preostali znesek glavnice, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu delnega plačila dolga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: „ I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 458,94 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 4. 2012 dalje do plačila, v roku 15 dni.“

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je toženka dolžna tožnici plačati zakonske zamudne obresti od zneska 842,90 EUR od 21. 12. 2006 do 10. 4. 2012, v roku 15 dni (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 842,90 EUR v roku 15 dni, je zavrnilo (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, pri čemer iz pritožbenih navedb izhaja, da se pritožuje zgolj zoper I. točko izreka sodbe. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je toženka dva dni pred narokom plačala znesek v višini 842,90 EUR, čemur je tožnica na naroku ugovarjala, ker ni uspela preveriti, ali je bil navedeni znesek dejansko plačan. Tožnica je na poziv sodišča z vlogo z dne 25. 4. 2012 potrdila, da je navedeni znesek prejela dne 11. 4. 2012. Opozarja, da je s tožbo uveljavljala tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 842,90 EUR od 21. 12. 2006 dalje do plačila. Po določbi 288. člena Obligacijskega zakonika se pri poplačilu terjatve, ki je sestavljena iz glavnice in obresti, le-ta poplača tako, da se najprej poračunajo obresti in šele nato glavnica. Tožnica tako ni poplačala glavnice, temveč le do trenutka plačila dne 10. 4. 2012 natekle celotne zakonske zamudne obresti, šele na to pa se je začela poplačevati tudi glavnica, vendar le do višine 383,67 EUR. Toženka tako tožnici še vedno dolguje 459,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2012 in ne zgolj 459,23 EUR, kolikor znašajo zakonske zamudne obresti od zneska 842,90 EUR od 21. 12. 2006 do 10. 4. 2012. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženki naloži v plačilo znesek 459,23 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Po 341. členu ZPP je napačna uporaba materialnega prava podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno.

Predmet tega socialnega spora je vračilo neupravičeno prejetih zneskov denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila toženki dodeljena denarna socialna pomoč v znesku tedanjih 45.524,00 SIT (sedaj 198,197 EUR), in sicer z odločbo št. ... z dne 6. 9. 2004 za obdobje od 1. 10. 2004 do 31. 1. 2005 in z odločbo št. ... z dne 12. 1. 2005 za obdobje od 1. 2. 2005 do 31. 7. 2005. Ker je bila toženka izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, je tožnica skladno z 39.a členom tedaj veljavnega Zakona o socialnem varstvu (ZSV; Ur. l. RS, št.54/92 s spremembami) z dokončno in pravnomočno odločbo št. ... z dne 12. 5. 2005 razveljavila odločbo z dne 6. 9. 2004 in odločila, da toženka z dnem 1. 12. 2004 ni več upravičena do denarne socialne pomoči, in z dokončno in pravnomočno odločbo št. ... z dne 12. 5. 2005 razveljavila odločbo z dne 12. 1. 2005 in odločila, da toženka z dnem 1. 2. 2005 ni več upravičena do denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je na podlagi 24. člena, prvega odstavka 37. člena in 39. člena ZSV zaključilo, da je z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči odpadla pravna podlaga za prejemanje denarne socialne pomoči od 1. 12. 2004 do 30. 4. 2005, zato je toženka neupravičeno prejete zneske dolžna vrniti tožnici.

V pritožbi je sporno le vračunavanje obresti ob delnem plačilu dolga. Toženka je namreč svojo obveznost do tožnice delno izpolnila s tem, ko ji je dne 10. 4. 2012 z nakazilom na bančni račun plačala znesek 842,90 EUR (1. odstavek 293. člena Obligacijskega zakonika – OZ; Ur l. RS, št. 83/01 s spremembami).

Sodišče prve stopnje je štelo, da je toženka s plačilom zneska 842,90 EUR poplačala glavnico, vsled česar le-te ni več dolžna plačati, dolžna pa je plačati še zakonske zamudne obresti od te glavnice. Skladno z določilom 4. odstavka 41. člena ZSV, veljavnega v času izdaje odločbe tožnice z dne 12. 5. 2005, namreč zakonske zamudne obresti tečejo od dneva neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, pri čemer tožnica zakonske zamudne obresti uveljavlja od dne 21. 12. 2006, kar je po dnevih izplačil denarnih socialnih pomoči. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo določila 288. člena OZ.

OZ namreč v 288. členu določa, da če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Pritožba zato utemeljeno poudarja, da tožnica dne 10. 4. 2012 s plačilom 842,90 EUR ni poplačala glavnice v tem znesku, temveč le do delnega plačila natekle zakonske zamudne obresti v znesku 458,94 EUR, šele na to pa se je začela poplačevati tudi glavnica, vendar le do višine 383,96 EUR. Povedano drugače, s tem ko je tožnica dne 10. 4. 2012 delno izpolnila svojo obveznost v znesku 842,90 EUR je v celoti poplačala do dneva plačila natekle zakonske zamudne obresti v znesku 458,94 EUR in do višine plačanega zneska 842,90 EUR še 383,94 EUR glavnice, zato tožnici dolguje še znesek 458,94 EUR (glavnice), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu delnega plačila dolga. To pomeni, da toženka dolguje tožnici še znesek 458,94 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2012 dalje do plačila.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava ugodilo pritožbi tožnice in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka) v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 458,94 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 4. 2012 dalje do plačila.