Jedro

Zaradi tožnikove večnamenske davčne opredelitve cistern (kot cisterne za kurilno olje in cisterne za vodo in druge neagresivne tekočine), ki jih je proizvajal v svoji obratovalnici, le-te ne sodijo med proizvode, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, opremo in naprave po Odredbi o proizvodih, ki spadajo v kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo zemljišč ter nadomestne dele za to opremo in naprave (Uradni list RS, št. 6/92 in 49/93).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno ugodila pritožbi tožnika zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A. z dne 11.12.1997 tako, da je izrek pod točko II spremenila tako, da je davčni zavezanec A. s.p., dolžan izvršiti to odločbo v točkah I/1. in I/2. izreka v roku 30 dni po prejemu odločbe. V ostalem delu je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno in citirano prvostopno odločbo, s katero je navedeni prvostopni organ odločil, da mora tožnik plačati davek od prometa proizvodov po tarifni št. 1 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 1,342.283,30 SIT (točka I/1.izreka); obračunati in plačati zamudne obresti od neplačanih zneskov davka od prometa proizvodov iz točke I/1. izreka te odločbe (točka I/2.izreka); pustila v veljavi. Svojo odločitev je tožena stranka utemeljila z ugotovitvijo, da je tožnik, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo cistern različnih dimenzij, v letih 1995, 1996 in 1997 prodajal cisterne raznim trgovskim organizacijam ter fizičnim osebam, na izstavljenih računih pa razvrščal cisterne v tarifne številke odvisno od vsebine prejete naročilnice in izjave kupcev. Le-ti so zavezancu predložili naročilnice, iz katerih je razvidno, da so v večini primerov nabavljali kmetijske cisterne oz. cisterne za vodo in zato je pritožnik na izdanih računih svoje proizvode - cisterne razvrstil v tarifno št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov. Po odredbi o proizvodih, ki spadajo v kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo zemljišč ter nadomestne dele za to opremo in naprave (Uradni list RS, št. 6/92 in 49/93, v nadaljevanju: odredba), od katerih se obračunava in plačuje 5 % davek od prometa proizvodov, je določeno, da spadajo v to skupino proizvodov med drugim naprave, agregati in oprema za pripravo in uporabo gnojil (notranji transporterji, trosilniki, mikserji, obračalniki, cisterne, fertilizatorji) ter molzni stroji, cisterne za mleko, črpalke in hladilniki za mleko, posnemalniki za mleko in pinje. Ker je prvostopni organ pridobil tudi tehnično dokumentacijo oz. tehnično poročilo za tožnikove proizvode, iz katerega je razvidno, da se njegove cisterne lahko uporabljajo za skladiščenje lahkega kurilnega olja, vode in drugih neagresivnih tekočin za potrebe kmetijstva (meteorne vode, odpadne vode, izrabljena olja itd.), omenjenih cistern torej ni mogoče razvrstiti v skupino proizvodov, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo zemljišč ter nadomestne dele za to opremo in naprave od katerih se obračunava in plačuje 5 % prometni davek, saj omenjeni proizvodi niso navedeni med taksativno naštetimi pod 7. točko te odredbe, in zato kakršnakoli smiselna uporaba navedenih določb v primeru citirane davčne opredelitve cistern ni ustrezna. Zato tudi ni potrebno in ni pomembno kdo te proizvode, ki so našteti v odredbi kupuje ali je to kmet oz. oseba ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ali pa kdo drug, kajti vsi proizvodi našteti v citirani odredbi, so obdavčeni s 5 % prometnim davkom. S Tarifo prometnega davka so namreč določene davčne stopnje, ki jih lahko uvrstimo v več skupin. Ker sporni rezervoarji oz. cisterne za skladiščenje lahkega kurilnega olja, vode in drugih neagresivnih tekočin za potrebe kmetijstva, niso naštete v drugih tarifnih številkah od 2 do 7 Tarife davka od prometa proizvodov (niti jih ne našteva že omenjena odredba), oz. niso našteti kot neobdavčeni v 18. členu Zakona o prometnem davku (ZPD, Uradni list RS, št. 4/92, 9/92, 12/93, 71/93 in 16/96), so ti proizvodov obdavčeni po splošni 20 % davčni stopnji iz tarifne št. 1 Tarife davka od prometa proizvodov. Tožnik s tožbo, ki jo je vložil zaradi molka tožene stranke in jo kasneje razširil tudi na odločbo, s katero je tožena stranka odločila o njegovi pritožbi, navaja da je bil kot proizvajalec proizvodov res dolžan razvrstiti proizvod v ustrezno tarifno številko Tarife in da cisterne, ki jih proizvaja v svoji obratovalnici, spadajo tako v tar. št. 1 Tarife davka prometa od proizvodov, kakor tudi v tarifno št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in svojo trditev podkrepil s strokovnim mnenjem Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja C ki je ugotovil, da izdelek izpolnjuje zahtevane pogoje, da se cisterna oz. rezervoar uporablja za vodo in druge neagresivne tekočine za potrebe kmetijstva. Navedeno torej pomeni, da omenjeni proizvod sodi med kmetijsko opremo po citirani odredbi. Pri fakturiranju je striktno upošteval naročila iz naročilnice in tako pri poslovanju ni ravnal nezakonito in nepravilno kot izhaja iz izpodbijane odločbe, saj je iz naročilnic kupcev razvidno, da so naročali kmetijske cisterne oz. cisterne za vodo, to pa so proizvodi, ki sodijo med kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo po citirani odredbi. Pripominja, da je bil kot proizvajalec proizvodov res dolžan razvrstiti proizvode v ustrezno tarifno št. Tarife davka od prometa proizvodov, da pa so tudi druge pravne osebe v času ko je bil pri tožniku opravljen inšpekcijski pregled, cisterne za vodo prodajale po 5 % stopnji davka od prometa proizvodov po tarifni št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov. Zaradi neenakega davčnega obravnavanja je imel v letu 1997 manjšo realizacijo za cca 13,000.000,00 SIT. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo je prijavilo udeležbo v tem sporu kot zastopnik javnega interesa, vendar na tožbo ni odgovorilo.

Tožba ni utemeljena.

V 5.točki tarifne številke 3 Tarife davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del ZPD, je določeno, da se plačuje prometni davek po stopnji 5% od prometa kmetijske mehanizacije, naprav in druge opreme, kmetijskega orodja za primarno obdelavo zemljišča ter nadomestnih delov za to opremo in naprave. S prej citirano odredbo pa so bili proizvodi, ki so na tak način obdavčeni tudi taksativno določeni. Tako so v skladu s 7.točko, kamor sodijo stroji, oprema in naprave za živinorejo, uvrščene cisterne za mleko, po 5.točki pa so med napravami, agregati in opremo za pripravo in uporabo gnojil našteti notranji transporterji, trosilniki, mikserji, obračalniki, cisterne in fertilizatorji. Upoštevaje navedeno in izhajajoč iz dejanskega stanja ugotovljenega v obravnavani zadevi, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da zaradi tožnikove večnamenske davčne opredelitve cistern (kot cisterne za kurilno olje in cisterne za vodo in druge neagresivne tekočine), ki jih je proizvajal v svoji obratovalnici, le-te ne sodijo med proizvode, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, opremo in naprave po citirani odredbi. Zato je davčni organ prve stopnje tožniku tudi utemeljeno naknadno obračunal razliko od premalo obračunanega in plačanega prometnega davka v primerih, ko je bila le-ta na podlagi izjave ali naročilnice kupca, da bo cisterno uporabljal v kmetijske namene obračunan po 5 % stopnji, kot tudi v primerih, ko so davčni zavezanci zaradi nepravilnega razvrščanja teh proizvodov v tar.št.3 Tarife na računih, ki jih je izstavljal tožnik, pri nadaljnjem prometu obračunali prometni davek v manjšem znesku (5%), kot pa bi ga morali obračunati (4.odstavek 51.člena ZPD), to je po tarifni številki 1 Tarife (20%), glede na to, da spornih cistern ni mogoče uvrstiti v tarifne številke 2 do 7 Tarife, niti niso naštete med proizvodi, ki po 18.členu ZPD niso obdavčeni. Tožena stranka je v obravnavani zadevi odločila na podlagi v postopku ugotovljenih dejstev in okoliščin, ki jih potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, zato za odločitev v tem sporu niso utemeljeni tožnikovi pavšalnimi ugovori glede neenakega davčnega obravnavanja cistern za vodo v drugih predelih Slovenije, zaradi česar naj bi imel tožnik v letu 1997 bistveno manjši obseg prodaje.

Sodišče je tako ob ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo na podlagi 1.odstavka 59.člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.