Jedro

Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za razsojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada torej na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz z novim izvedencem zavrnilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku 6.977.177,00 SIT (sedaj 29.115,24 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov in zahtevek za plačilo mesečne rente. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je sodišče za izvedenca postavilo sodno izvedenko medicinske stroke za travmatologijo, čeprav je v tožbi predlagal izvedenca ortopedske stroke. V postopku je želel ugotovitve izvedenke travmatologinje preveriti z dejansko predlaganim izvedencem ortopedske stroke, sodišči pa temu njegovemu predlogu nista ugodili. Zato je podana bistvena kršitve določb pravdnega postopka. Ne strinja se z dejansko ugotovitvijo obeh sodišč, da ni dokazal, da je utrpel škodo v škodnem dogodku 6. 12. 1999 oz. da je ob tem škodnem dogodku prišlo do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja iz škodnega dogodka 16. 6. 1996. Svojo trditev pojasnjuje s povzemanjem izpovedb posameznih prič. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko trdi da bi moralo sodišče ugoditi njegovemu predlogu in določiti (še) drugega izvedenca, in sicer ortopedske stroke, ki naj bi preveril ugotovitve izvedenke travmatologinje (drugi odstavek 287. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za razsojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada torej na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je prepovedan revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Prepovedan je tudi tedaj, ko ga stranka formalno (navidezno) uveljavlja kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka, za kar gre tudi v tej zadevi. Uveljavljana kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz z novim izvedencem zavrnilo. Za to pa v obravnavanem primeru ne gre, saj imata sodbi prve in druge stopnje razloge, s katerimi je zavrnitev predlaganega dokaza razumno utemeljena.

7. Glede ugovora, da je tožnik (izrecno) predlagal izvedenca ortopedske stroke, revizijsko sodišče ugotavlja, da (že) iz tožbe izhaja, da je tožnik za izvedenca medicinske stroke predlagal, ali zdravnika kirurga ali ortopeda. Iz sodnega spisa pa je mogoče tudi zaključiti, da je soglašal s postavitvijo sodne izvedenke medicinske stroke, doc. dr. D. S., dr. med., specialist kirurg – travmatolog (primerjaj list. št. 67).

8. Tudi revizijske navedbe (s katerimi tožnik med seboj primerja izpovedbe prič ter prikazuje njihovo medsebojno skladnost in skuša predstaviti sklep o resničnosti njegove trditve, da je do škodnega dogodka 6. 12. 1999 prišlo) vsebinsko pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje, zato tožnik v postopku z revizijo z njimi ne more uspeti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati niti da je utrpel škodo v škodnem dogodku 6. 12. 1999 niti da je poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja posledica poškodbe 16. 6. 1996. Zato je odločitev sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka tudi materialnopravno pravilna (154. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).