Jedro

Glede na določilo prvega odstavka 99. člena ZZK-1 je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev vknjižbe pravic (ki bi začele učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba) na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 (zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo). Ni pa vpisana zaznamba ovira za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Glede na to pa tudi soglasje nasprotne udeleženke kot imetnice pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni potrebno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Dn. z dne 31. 3. 2011 zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, ki ga je vložila zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, ki je na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v SB D z dne 7. 7. 2010 pri 6/125 od celote parc. št. in , pripisano k vl. št. , in 6/125 od celote parc. št. in , pripisanih k vl. št. , vse k.o. , vknjižila lastninsko pravico na M.T. do 18/500, M.C. do 6/1000 in H.C. Do 6/1000. 2. Zoper citirani sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 120. členom Zakona zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navaja, da ima na zemljiščih pokojne F.M., na katerih je sodišče vknjižilo lastninsko pravico na njene dediče, vpisano zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, ki predstavlja oviro za vpis pravic, ki bi začele učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. Meni, da za vpis lastninske pravice na dediče niso predložene vse listine, potrebne za vpis, ker bi sodišče moralo pridobiti s strani nasprotne udeleženke kot imetnice pravice prepovedi odtujitve in obremenitve overjeno listino o soglasju za vpis lastninske pravice na dediče. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje, tako da se vpis lastninske pravice na dediče zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom ZNP je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa.

5. Predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku je omejen le na presojo obstoja formalnih in materialnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 146. in 148. člena ZZK-1, zato so lahko v zemljiškoknjižni zadevi pravno relevantne le pritožbene navedbe v zvezi s temi dejstvi.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določila 10. člena, 122. člena in 147. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določajo vrstni red vpisov v zemljiško knjigo in sicer po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis oz. ko prejeme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti, kot tudi na določbo prvega odstavka 99. člena ZZK-1, ki določa, da če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev vknjižbe pravic (ki bi začele učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba) na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. V samo vsebino odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, se zemljiškoknjižno sodišče ne spušča, temveč zgolj presoja ali so podani formalni pogoji za opravo predlaganega vpisa v zemljiško knjigo.

7. V obravnavanem primeru so podani formalni pogoji za opravo predlaganega vpisa – vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo na dediče po pokojni F.M.. Zemljiškoknjižno sodišče razpolaga namreč s pravnomočnim sklepom o dedovanju, iz katerega izhaja, da so dediči po pokojni dedovali 6/125 zgoraj navedenih nepremičnin, pri tem pa iz sklepa o dedovanju ne izhaja, da je v zapuščinskem postopku sodelovala tudi nasprotna udeleženka. Glede na določilo prvega odstavka 99. člena ZZK-1 je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev vknjižbe pravic (ki bi začele učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba) na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 (zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo). Ni pa vpisana zaznamba ovira za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Glede na to pa tudi soglasje nasprotne udeleženke kot imetnice pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni potrebno. Sodišče se v zemljiškoknjižnem postopku, kot je bilo že navedeno, ne more ukvarjati s pravilnostjo odločitve v drugem (zapuščinskem) postopku, temveč zgolj realizira sklep o dedovanju. Nasprotna udeleženka lahko zato uveljavlja svojo pravico le v okviru zapuščinskega postopka.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK -1) ter dovolilo izbris zaznambe dovolitve vpisa.

9. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih nasprotna udeleženka ni priglasila.