Jedro

Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelji krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obstoj etažne lastnine na stavbi z ID znakom 0000-302, stoječi na parceli 464, k. o. ..., na naslovu A. ulica, ki predstavlja pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe, ugotovilo je pet posameznih delov stavbe ter lastninsko pravico na njih v korist udeležencev postopka, dva splošna skupna dela ter dva posebna skupna dela stavbe in idealne deleže na teh delih v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Odločilo je še, da se vpisi v zemljiško knjigo izvedejo po uradni dolžnosti.

2.Zoper sklep se pritožuje drugi udeleženec B. B., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Odločitev izpodbija v delu, s katerim je sodišče ugotovilo posebni skupni del 0000-302-8. Navedeni del v naravi predstavlja hodnik v 1. nadstropju, na katerem se nahaja njegov električni števec za stanovanje z glavno varovalko, poleg tega nanj vodijo druga vrata iz stanovanja. Zavzema se, da sodišče omenjeni del ugotovi kot splošni skupni del, kot je predlagal na naroku. Dodaja, da njegova pravna prednica ob nakupu ni bila seznanjena z obstojem drugih vrat v stanovanje, sicer ne bi pristala na določilo v prodajni pogodbi, da ji ne pripada pravica do souporabe ostalih skupnih prostorov stavbe. Ker gre za staro stavbo, prestavitev električnega števca ne bi bila enostavna.

3.Na pritožbo so odgovorili predlagatelji in predlagali njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodna odločba v postopku vzpostavitve etažne lastnine je dekleratorne narave, saj sodišče etažno lastnino ugotovi (30. člen ZVEtL-1) in je ne oblikuje na novo. Pravna zaščita se torej omeji na avtoritativno ugotovitev pravic, ki so nastale že pred odločitvijo sodišča, pri čemer sodišče ugotovljenih pravic in iz njih izvirajočih pravnih razmerij ne spreminja1.

6.Sodišče prve stopnje je na podlagi listin v spisu ugotovilo, da se je pravna prednica pritožnika ob nakupu stanovanjske enote v letu 1999 izrecno strinjala, da stanovanju ne pripada pravica souporabe ostalih prostorov v hiši, razen pravica do souporabe hodnika v pritličju s stopniščem do stanovanja, kar v izpodbijanem sklepu predstavljata splošna skupna dela stavbe 0000-302-6 in 0000-302-7. Takšna ureditev je bila posledica predhodne pogodbe o razdružitvi nepremičnin, ki sta jo sklenila prodajalec in C. C. kot dotedanja polovična lastnika večstanovanjske hiše, in je bila v celoti ponovno upoštevana v pogodbi o civilni razdružitvi solastnega premoženja med omenjenima solastnikoma s 3. 12. 2004. Predhodna solastnika sta s pogodbo torej dogovorila način uporabe sporne nepremičnine tudi glede skupnih delov, kar je sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo. Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 28. točki obrazložitve sklepa.

7.Ker po povedanem pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljev temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1.

-------------------------------

1Primerjaj Ana Božič Penko in ostali, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, GV založba, 2023, str. 186.

Zveza: