Jedro

Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2058/2013 z dne 6. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora, skupaj z 22 % DDV v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki opr. št. P 29/2013 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da je prosilec pri naslovnem sodišču dne 9. 7. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu, razvidnem iz izreka izpodbijane odločbe. Ugotavlja, da je do brezplačne pravne pomoči v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V skladu z drugim odstavkom 23. člena ZBPP je namreč prosilec samska oseba. V nadaljevanju se sklicuje na 11. in 12. člen ZBPP. Pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca citira 15. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ugotavlja, da je prosilec zavarovan in da opravlja gospodarsko dejavnost kot A.A. Iz baze podatkov izhaja, da je njegova firma vpisana v Poslovni register Slovenije z dnem 1. 7. 2013. V skladu z navedenim ter s citiranimi določbami drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, se kot dohodek prosilca upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. Zakon o minimalni plači od meseca januarja naprej določa bruto minimalno plačo v višini 783,66 EUR, torej znaša 75 % bruto minimalne plače 587,75 EUR, kar pomeni, da znaša dohodek prosilca v relevantnem obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od aprila do junija 2013, skupaj 1.763,23 EUR. Tako presega višino dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in trenutno znaša 265,22 EUR, dvakratnik pa torej 530,44 EUR. Ker prosilec z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se pristojni organ za BPP ni spuščal v presojo višine drugega dohodka in premoženja prosilca, pač pa je tožnikovo prošnjo že na omenjeni podlagi zavrnil. Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Meni, da je podatek o dohodku prosilca oziroma tožnika, v nasprotju s podatki spisa. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je vpisal v Poslovni register Slovenije šele 1. 7. 2013. Zato je tožena stranka napačno upoštevala, da znaša dohodek prosilca v relevantnem obdobju treh mesecev, to je od aprila do junija 2013 skupaj 1.763,23 EUR. V tem obdobju ni prejemal dohodka, zato tudi ni pravilna uporaba materialnega prava, da je njegov izračunani dohodek znašal 75 % bruto minimalne plače. Pred 1. 7. 2013 je bil nezaposlen in dohodkov ni pridobival. Nedopustno je, da se mu upošteva dohodek, ki ga ne dejansko ne obračunsko ni prejemal. Ker je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje, je na tej podlagi tudi napačno uporabila materialno pravo. Slednje pa ima za posledico bistveno kršitev določb postopka. Obrazložitev izpodbijane odločbe je namreč v nasprotju z listinami, ki jih je tožena stranka v postopku vpogledala in jih v odločbi tudi povzela. Obrazložitev je sama s seboj v nasprotju, ker se po eni strani sklicuje na relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje, po drugi pa prav za to obdobje upošteva dohodke, ki jih tožnik ni prejel. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, njemu pa povrne nastale stroške upravnega spora skupaj z DDV in pripadki vred.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis ter hkrati sporočila, da na svoji odločitvi iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe, vztraja.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Tudi po mnenju sodišča je v danem primeru prišlo do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so namreč v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Tudi po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj tožnika ter drugi pogoji določeni s tem zakonom, kot to določa tretji odstavek 11. člena ZBPP. Finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavlja na podlagi prejemkov in premoženja prosilca in njegovih družinskih članov, kolikor jih ima. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Tožena stranka lastnega dohodka tožnika kot samske osebe v skladu z omenjenim zakonskim določilom ni ugotavljala. Ker se finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja ne samo na podlagi prejemkov, pač tudi na podlagi premoženja prosilca, je ugotovitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, najmanj preuranjena.

V ponovljenem postopku naj zato tožena stranka o finančnem pogoju za dodelitev brezplačne pravne pomoči ponovno odloča, upoštevaje nesporno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno pravno podlago za odločanje, ki je nakazana zgoraj. Kolikor tožnik finančnega pogoja ne bo izpolnil, je odločitev, da tožniku brezplačna pravna pomoč ne pripada, pravilna. Kolikor pa se bo izkazalo, da je finančni pogoj izpolnjen, bo moralo sodišče presoditi tudi, ali tožnik poleg finančnega pogoja izpolnjuje tudi druge pogoje določene z zakonom, kot to določa tretji odstavek 11. člena ZBPP.

Ker je glede na navedeno v danem primeru prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, je bilo potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka naj v ponovljenem postopku odloči o zadevi v skladu s pravnim mnenjem, izraženem v tej sodbi na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1.