Jedro

Dolžnica bi morala sodišču posredovati obrazloženo mnenje pristojnega Centra za socialno delo, iz katerega bi izhajalo, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnice in njenih treh mladoletnih otrok, česar pa ni storila. Glede na to, da je na njej trditveno in dokazno breme, sodišče ni dolžno pridobivati mnenja drugega državnega organa. Pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč je treba upoštevati tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne). Prav tako je po naravi stvari jasno, da se v posamezni izvršilni zadevi ne izterjuje le glavnica, temveč tudi pripadki, t.j. obresti in stroški izvršilnega postopka. Tudi ob upoštevanju seštevka terjatev upnikov v vodilni in pristopnih zadevah, ni mogoče govoriti o nesorazmernosti med terjatvami upnikov in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I potrdi.

II.Dopolnitev pritožbe z dne 12. 9. 2024 se zavrže.

III.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 17. 7. 2023 zavrnilo. V točki II je odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na predlog za odlog z dne 29. 8. 2023.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica osebno in po svojem pooblaščencu.

3.Dolžnica navaja, da je k predlogu za odlog izvršbe priložila dokazilo o zaprosilu pridobitve mnenja Centra za socialno delo, kateri pa mnenja ni podal niti je ni kontaktiral. Prosi, da sodišče po uradni dolžnosti obvesti Center za socialno delo, da teče prodaja na stanovanjsko hišo, ki je dom dolžnice in ga pozove na pripravo obrazloženega mnenja. Je mati samohranilka s tremi mladoletnimi otroci. Situacija je vplivala na enega izmed njenih otrok, saj večina rubežnikov na dom hodi v času, ko je v službi, to pa predstavlja izredno stisko za njene otroke. Sredstva od osebnega dohodka se ji trgajo od 7. 7. 2023 in zato prejema minimalna sredstva za preživetje. Premoženje v hiši pa je skromno. Upnik ji na njeno prošnjo in po razgovoru ni odobril vloge za odlog plačila.

4.V pritožbi, ki jo je vložil pooblaščenec dolžnice navaja, da je bila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložena tožba zaradi neveljavnosti pogodbe o potrošniškem hipotekarnem kreditu dne 24. 6. 2024 in jo prilaga k pritožbi, zaradi česar dolžnica predlaga odlog izvršbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

5.Pooblaščenec dolžnice je dne 12. 9. 2024 vložil dopolnitev pritožbe.

6.Upnik je podal odgovor na pritožbi in predlagal, da se pritožbi zavrneta. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

7.Pritožbi nista utemeljeni, dopolnitev pritožbe pa je prepozna.

8.Pritožbeno sodišče je štelo, da prva dolžnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje v točki I, torej v delu, ki je zanjo neugoden in v katerem je bil predlog za odlog izvršbe z dne 17. 7. 2023 zavrnjen. V tem delu je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

Glede dopolnitve pritožbe:

9.Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. V konkretni zadevi je pooblaščenec dolžnice vložil dopolnitev pritožbe dne 24. 9. 2024, torej že po izteku pritožbenega roka zoper sklep z dne 11. 6. 2024, torej prepozno. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepozno dopolnitev pritožbe zavrglo.

Glede predloga dolžnice za odlog:

10.Dolžnica je pri sodišču prve stopnje dne 17. 7. 2023 predlagala odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Kot upravičene razloge zakon določa: (1) ko gre za izvršbo na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo nesorazmerno visoke terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, (2) ko gre za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da bivanjske stiske ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo interese dolžnika, kot bi odlog ogrozil interese upnika, (3) ko dolžnik - potrošnik zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa in (4) ko so za to podani drugi posebno upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik.

11.Trditveno in dokazno breme, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odlog izvršbe, je na dolžniku (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To pomeni, da mora dolžnik dovolj konkretno navesti razloge, po katerih predlaga odlog izvršbe in pojasniti obstoj konkretnih okoliščin na njegovi strani, na podlagi katerih naj bi bili podani zatrjevani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe. Poleg tega pa mora dolžnik za takšne trditve ponuditi dokaze.

12.Dolžnica je v predlogu za odlog izvršbe z dne 17. 7. 2023 zatrjevala:(1) da se v postopku prodaja stanovanjska hiša, ki predstavlja njen dom, (2) da v hiši živi skupaj s tremi mladoletnimi otroci, (3) da je zaposlena v A. d.d., kjer prejema plačo približno 1.955,00 EUR bruto, drugih dohodkov ali premoženja pa nima, (4) da je bila s prevaro spravljena v zmoto k podpisu notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov v tem postopku, (5) da bi v primeru prodaje nepremičnine izgubila dom in streho nad glavo zase in za svoje otroke, (6) da je izvršba nesorazmeren ukrep v njeno zasebno lastnino, (7) da si ne zmore privoščiti bivanja v kakšni drugi nepremičnini, odlog izvršbe pa ne bi ogrozil položaja in interesov upnika oziroma bi ga ogrozil le v manjši meri in (8) da je zaprosila za mnenje pristojnega Centra za socialno delo, vendar ta odgovora ni podal.

13.Sodišče prve stopnje je pravilno iz podanih trditev v predlogu za odlog izvršbe izluščilo, da dolžnica vlaga predlog za odlog iz razlogov po 1., 2. in 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, teh razlogov pa dolžnica ni uspela izkazati.

14.Pravica do doma kot samostojna materialna pravica izhaja iz 36. člena Ustave RS. Posamezniku mora zato biti zagotovljen ustrezen postopek, v katerem lahko učinkovito varuje pravico do spoštovanja doma. V izvršilnem postopku to upravičenje določa institut odloga izvršbe na dolžnikov predlog po določbi 71. člena ZIZ.

15.Pogoji iz 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ (torej za primer izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom), opravičujejo odlog izvršbe za največ šest mesecev in le enkrat, ter ob nadaljnjem pogoju, če dolžnik predloži obrazloženo mnenje Centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika in njegovih družinskih članov (drugi odstavek 74. člena ZIZ). Dolžnica je prvi pogoj - da gre za prodajo stanovanjske hiše, ki je njen dom, izkazala, vendar bi za uveljavljanje razloga iz 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ morala sodišču posredovati obrazloženo mnenje pristojnega Centra za socialno delo, iz katerega bi izhajalo, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnice in njenih treh mladoletnih otrok, česar pa ni storila. Glede na to, da je na njej trditveno in dokazno breme, sodišče ni dolžno pridobivati mnenja drugega državnega organa. Dolžnica je sicer priložila elektronsko sporočilo z dne 17. 7. 2023, s katerim je na pristojni Center za socialno delo zaprosila za razgovor, kar pa ne zadosti zahtevi iz drugega odstavka 74. člena ZIZ (zahteva po mnenju državnega organa, da bi takojšnja izvršba brez odloga ogrozila dolžnico in njene mladoletne otroke). Mnenje Centra za socialno delo je predložila po svojem pooblaščencu v dopolnitvi pritožbe, le to pa je pritožbeno sodišče zavrglo iz že obrazloženih razlogov.

16.Dolžnica je pavšalno zatrjevala nesorazmernost upnikove terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da je bila nepremičnina, ki je predmet prodaje s sklepom z dne 6. 2. 2024 ugotovljena v višini 373.200,00 EUR v zadevi VL 46142/2022 s pristopi, medtem ko upnikova terjatev v tem postopku znaša 220.009,27 EUR s pripadki. Sodna praksa se je že postavila na stališče, da pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč je treba upoštevati tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne). Prav tako je po naravi stvari jasno, da se v posamezni izvršilni zadevi ne izterjuje le glavnica, temveč tudi pripadki, t.j. obresti in stroški izvršilnega postopka. Tudi ob upoštevanju seštevka terjatev upnikov v vodilni in pristopnih zadevah, ni mogoče govoriti o nesorazmernosti med terjatvami upnikov in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine.

17.V nadaljevanju je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da pogoj iz 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ že po temelju ni izpolnjen, saj je ta pogoj predviden za primere izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dolžnikov dom, v konkretnem primeru pa ne gre za takšen postopek, temveč gre za postopek prodaje nepremičnine.

18.Posebno upravičeni razlogi (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ) predstavljajo pravni standard, za katerega zakonodajalec ni taksativno določil, v kakšnih primerih ga je potrebno upoštevati, temveč ga je potrebno presojati v vsakem posameznem primeru. Vendar pa že sama gramatikalna razlaga zakonskega predpisa določa, da se izvršba lahko odloži v primeru podanih posebno upravičenih razlogov, kar pomeni, da mora stranka v skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ zatrjevati obstoj tistih okoliščin, v katerih se trenutno nahaja, do izboljšanja pa bo prišlo v bližnjem časovnem obdobju. Posebno upravičeni razlogi so zato lahko le izjemne narave in tudi ne smejo trajati nedoločno dolgo, pri tem pa je na stranki, da pove, kakšen načrt poplačila upnikov za čas predlaganega odloga izvršbe, ima.

19.Glede pogojev iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnica trditveni podlagi ni zadostila. Dolžnica namreč ni navedla začasne narave okoliščin, v katerih se trenutno nahaja niti ni navedla okoliščin, kakšna naj bi bila situacija v prihodnje. Tako dolžnica ni zatrjevala kratkotrajnih in izjemno kratkih razlogov in tudi ni pojasnila, kakšna naj bi bila po njenem planu situacija po preteku zakonsko predpisanega časovnega obdobja treh mesecev za odlog izvršbe (po šestem odstavku 74. člena ZIZ lahko sodišče odloži izvršbo iz razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za tri mesece). Dolžnica torej ni navedla, še manj pa izkazala, da se v trenutku vložitve predloga za odlog nahaja v kratkotrajni situaciji, ki naj bi se v obdobju odloga treh mesecev bistveno spremenila in izboljšala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogojev iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, ni izpolnila.

20.Pogoja iz 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ pa dolžnica v predlogu za odlog izvršbe z dne 17. 7. 2023 ni zatrjevala, temveč je le nakazala, da bo primorana sprožiti ustrezne postopke za razveljavitev oziroma ugotovitev neveljavnosti izvršilnega naslova. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da trditve o vloženi tožbi dne 24. 6. 2024 na neveljavnost pogodbe o potrošniškem hipotekarnem kreditu, ki jih je pooblaščenec dolžnice navajal v pritožbi, lahko po vsebini kvečjemu predstavljajo nov predlog dolžnice za odlog izvršbe iz razloga po 3. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Na napovedano vložitev tožbe se dolžnica v svojem predlogu z dne 17. 7. 2023 ni sklicevala niti ni v zvezi s tem podala nobenih trditev. Zato tudi ni mogoče upoštevati določbe petega odstavka 74. člena ZIZ, ki določa, da če tožba (še) ni vložena, sodišče napoti dolžnika, da v 30. dneh vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa in za ta čas odloži izvršbo. Sodišče tako postopa le v situaciji, ko dolžnica v predlogu za odlog izvršbe o tem pogoju poda trditveno podlago.

21.Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita v izpodbijani točki I, pritožbi dolžnice pa neutemeljeni (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22.Dolžnica v pritožbenem postopku ni uspela, zaradi česar sama krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj z navedbami v odgovoru v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.

-------------------------------

1Primerjaj VSL I Cpg 409/2023 in I Cp 2144/2019.

2Tako sklepa VSL III Ip 3236/2017, II Ip 371/2021

3Primerjaj sklep VSL II Ip 1287/2020 z dne 1. 10. 2020.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-2, 71/2-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.