Jedro

Ker predpostavke za dopustitev revizije niso izpolnjene, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.000 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Strinjalo se je z ugotovitvami, (1) da je bilo sporno toženčevo mnenje izdelano na zahtevo toženca v pravdi za dodelitev otroka in priloženo pritožbi zoper sodbo, s katero je bil otrok – tudi ob upoštevanju ugotovitev izvedenke, postavljene v pravdi – dodeljen materi (tožnici), (2) da se je v njem toženec opredelil do mnenja izvedenke in ga obravnaval z vidika stroke ter se držal strokovnih vidikov, glede vsebinskega vidika pa se je v največji možni meri skliceval na druga izvedenska mnenja, predložena v pravdi, (3) da sam ni vpogledal v spis, ampak je razpolagal le z dokumenti, ki mu jih je posredoval toženec iz tiste pravde, (4) da je bil ob več priložnostih vključen v reševanje spora glede dodelitve otroka, nikoli pa se ni predstavljal kot otrokov ali tožničin terapevt, in (5) da podatkov in informacij, s katerimi je bil seznanjen, ni posredoval tretjim, niti jih ni zbiral, in da je poleg tega poklicno zavezan k molčečnosti. Na podlagi teh ugotovitev sodba zavzema stališče, da je svetovanje ali pomoč v opisani interni obliki dopustno tudi v postopku, v katerem je sicer poudarjeno preiskovalno načelo, in da toženčevo ravnanje ni bilo nedopustno oziroma tako, da bi povzročilo škodo.

3. Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali klinični psiholog, ki je podvržen relativno strogim etičnim normam, kar je pogojeno s tem, da se pri svojem poklicu ukvarja z občutljivim področjem, na katerem je mogoče grobo poseči v posameznikove ustavne pravice do intimnega življenja in zasebnosti, sme pregledovati izvedenska mnenja psihiatrov in psihologov, ki vsebujejo podatke iz posameznikovega najbolj intimnega življenja, njegove osebnosti in družinskih odnosov, v celoti pregledovati sodne odločbe, izdane v postopkih, v katerih je javnost izključena, več kot sedem let zbirati podatke o določeni osebi, te podatke pa nato obdelovati in strokovno spremljati družinsko problematiko, tako da gre celo na CSD in k direktorici zavoda, kjer je otrok nastanjen, in sicer ne da bi imel za to privoljenje posameznika, na katerega se raziskava nanaša, ali podlago v zakonu, (2) ali je takšno ravnanje izvedenca, ki ga je opisala tožnica, mogoče opredeliti kot strokovno in v skladu z etičnim kodeksom, ki zavezuje psihologe pri njihovem delu ter ali je mogoče kršitve kodeksa presojati v luči nedopustnega ravnanja kot ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, in (3) kaj vsebujeta pojma zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov ter ali ravnanje toženca izpolnjuje kriterije za to, da se jih opredeli kot nedovoljeno zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov.

4. Ker predpostavke za dopustitev revizije niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).