Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.

Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi, v II. točki izreka pa spremeni tako, da se znesek „309,88 EUR“ nadomesti z zneskom „54,88 EUR“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu (III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka (točka I izreka), ji naložilo, da mora toženi stranki v 15 dneh plačati pravdne stroške v višini 309,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila (točka II izreka) in zavrnilo zahtevo tožeče stranke za vračilo dveh tretjin plačane sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (točka III izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožnica. Trdi, da izpolnitev zahtevka med pravdo pomeni toženčevo smiselno pripoznavo zahtevka, zato mora plačati pravdne stroške. Stroški, ki nastanejo toženi stranki med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe pa se presojajo po krivdnem načelu (156. člen ZPP). Stališče sodišče, da tožnici zaradi zamude pri umiku ne pripadajo pravdni stroški, ni logično in predstavlja civilno kazen, ki bi morala biti posebej in izrecno predpisana. Odločitev sodišča prve stopnje glede vrnitve sodne takse je formalistično. Če se zaradi delnega umika tožbe zmanjša vrednost spora, veljajo za zmanjšani del vsa pravila o vračanju oziroma zmanjšanju sodne takse za ta umaknjeni del. Prvi odstavek 36. člena ZST določa, da ima pravico do vrnitve sodne takse, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V delu, za katerega tožeča stranka zahteva vrnitev sodne takse, ni bilo opravljeno nobeno sodno dejanje, predvsem pa ni bil izveden narok. Pojem umika subsumira tudi delni umik. Sodišče je v tem delu prekoračilo napotitve pritožbenega sodišča iz sklepa I Cp 819/2015. 3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Dosedanji potek postopka

5. Tožnica je v tem postopku s tožbo zahtevala: (1) priznanje toženke, da znaša delež tožnice na skupnem premoženju toženke 22,27566%; (2 in 3) plačilo 808.975,21 EUR in 3.983,00 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi; (4) plačilo uporabnine v višini 19.914,12 EUR za vsak mesec od 1. 7. 2008 dalje in (5) priznanje toženke, da je tožnica solastnica v tožbenem predlogu navedenih nepremičnin z deležem 22,27566% ter izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Dne 24. 4. 2013 je tožnica tožbo delno umaknila (glede zahtevkov 1-4) in vztrajala le še pri zahtevku pod št. 5 in zahtevku za povrnitev stroškov postopka. Zahtevala je še vrnitev 2/3 plačane sodne takse (37. člen ZST-1 in tar. št. 1112 ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 8. 2013 postopek v umaknjenem delu ustavilo, s sklepom z dne 25. 11. 2013 pa tožnici naložilo, da mora toženki povrniti 3.840,00 EUR pravdnih stroškov. Pritožba tožnice je bila zavrnjena (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 789/2014 z dne 16. 4. 2014).

7. Tožnica je v nadaljevanju postopka dne 29. 10. 2014 umaknila še preostali del tožbe in zahtevala povrnitev stroškov postopka. Pojasnila je, da sta stranki dne 24. 9. 2014 podpisali pogodbo o razdelitvi premoženja, s čemer je bil zahtevek izpolnjen. Toženka se je z umikom strinjala, zahtevala pa je povrnitev stroškov postopka v skladu z 158. členom ZPP in trdila, da umik ni bil posledica izpolnitve zahtevka.

8. Sodišče prve stopnje je ob prvem odločanju o stroških postopka ugotovilo, da ni šlo za izpolnitev zahtevka. S sklepom z dne 29. 12. 2014 je (zato) zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnilo in ji naložilo, da mora toženki povrniti njene stroške v višini 5.839,40 EUR. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi tožnice ugodilo in s sklepom I Cp 819/2015 z dne 27. 5. 2015 odločitev o stroških postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče je v sedaj izpodbijanem sklepu tožničino zahtevo za povrnitev stroškov tožeče stranke (ponovno) zavrnilo. Tokrat je ugotovilo, da podpis pogodbe o razdelitvi premoženja sicer predstavlja izpolnitev zahtevka, vendar tožnici ni priznalo stroškov postopka, ker tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka (158. člen ZPP). Tožnici je naložilo povrnitev stroškov toženke.

O stroških postopka

9. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

10. Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP(1). Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke(2). V obravnavanem primeru je bil v času izpolnitve zahtevka (24. 9. 2014) že razpisan poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 13. 10. 2014. Če bi tožnica pravočasno umaknila tožbo (pa jo je šele po naroku in sicer 29. 10. 2014), toženki stroški pristopa na narok ne bi nastali. Odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožnica povrniti toženki z narokom povezane stroške, je torej pravilna (156. člen ZPP).

11. Ostane le še vprašanje, do katerih stroškov postopka je upravičena tožnica. Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da je relevantna le faza postopka, ki je sledila delnemu umiku tožbe oziroma delni ustavitvi postopka. O stroških postopka za prejšnjo fazo je namreč že pravnomočno odločeno(3). Nadalje pritožbeno sodišče meni, da mora stroške pristopa (nagrade) na narok dne 13. 10. 2014 tožnica po krivdnem načelu nositi sama, glede stroškov v zvezi s sodno takso pa je upravičena le do tiste višine, ki ustreza vrednosti spornega predmeta preostalega(4) dela zahtevka, to pa je 5.000,00 EUR(5), kot je ga sama navedla v delnem umiku (list. št. 41), kar znaša 255,00 EUR (taksa po tarifni št. 1111 Taksne tarife ZST-1). Do povrnitve stroškov za pritožbo z dne 5. 1. 2015 zoper sklep z dne 29. 12. 2014 tožnica ni upravičena, ker je odločilen končni uspeh, ki pa je po oceni pritožbenega sodišča le delen, kar utemeljuje uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP in mora tožnica te stroške nositi sama.

12. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnica upravičena do povrnitve 255,00 EUR pravdnih stroškov, izrek izpodbijanega sklepa pa zaradi pobota pravdnih stroškov oblikovalo tako, da ga je v I. točki razveljavilo, v II. točki pa spremenilo (peta alineja 358. člena ZPP) tako, da mora tožnica toženki povrniti 54,88 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

O zahtevi za vrnitev sodne takse

13. Tožnica je hkrati z delnim umikom tožbe zahtevala tudi vrnitev 2/3 plačane sodne takse. Sklicevala se je na 37. člen ZST-1 in tarifno št. 1112 taksne priloge ZST-1. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, pritožbeno sodišče pa se s tem strinja in se v celoti sklicuje na izčrpne in prepričljive razloge sodišča, ki so razvidni iz 9. točke obrazložitve. V njih je že odgovorjeno na pritožbene navedbe, ki z očitanjem formalističnega pristopa ne morejo izpodbiti pravilnosti odločitve, katere bistvo je, da se postopek z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.

Op. št. (1): N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 46. Op. št. (2): Prav tam, stran 41. Op. št. (3): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 789/2014 z dne 16. 4. 2014. Op. št. (4): Po delni ustavitvi postopka.

Op. št. (5): Od te vrednosti spornega predmeta je sodišče prve stopnje odmerilo tudi toženkino nagrado za narok.