Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča, pri čemer tudi ni pomembno, ali je prijavitelj tožena ali tožeča stranka, v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča, pri čemer tudi ni pomembno, ali je prijavitelj tožena ali tožeča stranka, v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 303-12-72/2016/10 z dne 21. 11. 2018, s katerim je zavrnila vlogo tožeče stranke na Javni razpis "Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij".

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke na navedeni javni razpis, ker ne izpolnjuje pogoja iz 8. alineje točke 4.1 javnega razpisa, ki določa, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem (obstoj pravde) v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča. Ker je med ministrstvom in tožečo stranko v teku pravda, ki se po vsebini nanaša na pogodbo o sofinanciranju iz javnih sredstev in neupravičeno uporabo prejetih sredstev, tožeča stranka tega pogoja iz javnega razpisa ne izpolnjuje. Izpostavlja, da gre pri postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani. Ugotavlja, da ne iz točke 4.1 ne iz ostalih določb javnega razpisa ne izhaja, da ta pogoj ne velja za vse prijavitelje, zato je že iz tega razloga neutemeljen očitek, da ne omogoča enakopravne obravnave vseh prijaviteljev. Prav tako omenjeni razpisni pogoj prijaviteljem ne krši pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Po presoji Upravnega sodišča sporni razpisni pogoj ni nesorazmeren in je nujen za dosego namena države, da se iz dodeljevanja javnih sredstev izloči prijavitelje, ki so se po prejšnjih razpisih izkazali za nezanesljive porabnike teh sredstev.

3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na to, ali je v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, ki določa, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev zaradi neupravičene uporabe sredstev do pravnomočne odločitve sodišča, pri tem pa ni pomembno, ali je prijavitelj na razpis v takšni pravdi tožena ali tožeča stranka. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo in je obenem pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi z javnimi razpisi za sofinanciranje iz javnih sredstev.