Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da na podlagi 2. odst. 37. čl. v zvezi s 1. odst. 2. čl. ZFPPod teče postopek izbrisa predlagatelja iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru, ko je predlagatelj - dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka in takojšen zaključek v smislu 1. odst. 99. čl. ZPPSL, pa končni izid postopka izbrisa iz sodnega regista po ZFPPod ne bo v ničemer drugačen od izida postopka izbrisa na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka po ZPPSL. Zato je treba uporabljati ZFPPod kot specialnejši in kasnejši zakon. Verjetno bi bila drugačna situacija takrat, kadar bi predlagatelj vložil predlog za začetek stečajnega postopka in predlagal, da se izpelje redni stečajni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka z dne 25.2.2000 zavrglo. Obrazložilo je, da v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (dalje ZFPPod) že teče postopek za izbris dolžnika iz sodnega registra, ker se slednji ni uskladil v zakonsko določenem roku z določbami Zakona o gospodarskih družbah (dalje ZGD).

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj - dolžnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da na podlagi 2. odst. 37. čl. v zvezi s 1. odst. 2. čl. ZFPPod teče postopek izbrisa predlagatelja iz sodnega registra brez likvidacije. (Opr. št. Srg 1012/2000 in 1880/99). Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenimi navedbami, da v primeru, če je sklep o začetku postopka izbrisa oziroma prav sklep o izbrisu iz sodnega registra po 1. odst. 35. čl. ZFPPod postal pravnomočen pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, potem stečajni postopek zoper isti subjekt ni več mogoč. Če pa je predlog za začetek stečajnega postopka vložen pred pravnomočnostjo sklepa o izbrisu iz sodnega registra, potem je potrebno presojati ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka v skladu z določbami ZPPSL. Res predstavlja predlog za začetek stečajnega postoka ugovorni razlog zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Ob tem je potrebno pripomniti le še to, da 3. točka 30. čl. ZFPPod predpisuje, da mora biti poleg vloženega predloga za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo tudi založen predujem za začetek po 1. odst. 93. čl. ZPPSL oziroma predujem ni potreben, če je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. čl. ZPPSL. Registrsko sodišče mora po 3. odst. 31. čl. ZFPPOD prekiniti postopek odločanja o ugovoru do odočitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.

Sodišče druge stopnje tudi sprejema vse pritožbene trditve o postopku, ki še teče pred registrskim sodiščem v zvezi s postopkom izbrisa istega predlagatelja v skladu z določili ZFPPod. Vendar pa je odločitev o predlogu za začetek stečajnega postopka in takojšen izbris iz sodnega registra v konkretnem primeru vseeno povezana z začetkom postopka o izbrisu istega predlagatelja iz sodnega registra po določilih ZFPPod. Verjetno bi bila drugačna situacija takrat, kadar bi predlagatelj vložil predlog za začetek stečajnega postopka in predlagal, da se izpelje redni stečajni postopek. V tem primeru bi obveljala razlaga pritožnika, da če bi bil predlog za začetek stečajnega postopka zavržen, potem ugovorni razlog dolžnika v smislu 3. tč. 30. čl. ZFPPod sploh ne bi bil smiseln.

V konkretnem primeru, ko je predlagatelj - dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka in takojšen zaključek v smislu 1. odst. 99. čl. ZPPSL, pa končni izid postopka izbrisa iz sodnega regista po ZFPPod ne bo v ničemer drugačen od izida postopka izbrisa na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka po ZPPSL. Zato je treba uporabljati ZFPPod kot specialnejši in kasnejši zakon. Predlagatelj je namreč navedel, da že od leta 1994 sploh ne posluje in je ves ta čas tudi plačilno nesposoben oziroma prezadolžen, njegov račun pa je blokiran. Ker nima nobenega premoženja oz. je to premoženje neznatne vrednosti, je predlagal, naj se nad njim začne in takoj zaključi stečajni postopek v skladu s 1. odst. 99. čl. ZPPSL. Če bi stečajno sodišče sledilo predlogu predlagatelja in ravnalo po 1. odst. 99. čl. ZPPSL, bi lahko šlo za obid 4. odst. 27. čl. ZFPPod, seveda če bo registrsko sodišče ugotovilo, da obstojijo vsi pogoji za izbris. To pa pomeni, da bi se družbeniki gospodarske družbe izognili odgovornosti za obveznosti družbe v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo po 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL.