Jedro

Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe pete alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke št. 182-03-152/2005-8 z dne 13. 10. 2005 in št. 182-03-152/2005-3 z dne 7. 7. 2005 o prenehanju delovnega razmerja iz razloga, ker je bila tožena stranka seznanjena, da je bil tožnik dne 8. 9. 2004 pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in mu je bila izrečena pogojna obsodba na kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski zahtevek ter vse reparacijske zahtevke in odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Spremenilo je tudi odločitev o stroških postopka, in sicer je toženi stranki naložilo, da povrne tožniku stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove na delo ter mu zagotovi pravice iz delovnega razmerja. Določbe pete alineje tretjega odstavka 88. člena, v zvezi s sedmim odstavkom tega člena Zakona o obrambi (ZObr - UPB1, Ur. l. RS, št. 103/04) o prenehanju delovnega razmerja delavca na obrambnem področju zaradi obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, z dnem vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja, je potrebno razlagati v smislu pravnih posledic obsodbe iz 99. člena Kazenskega zakonika (KZ, Ur. l. RS, št. 63/94 in kasnejše spremembe). Ker so bile navedene določbe 88. člena ZObr uzakonjene šele z novelo zakona, ki je pričela veljati dne 13. 6. 2002 (ZObr-C, Ur. l. RS, št. 47/02), tožnik pa je kaznivo dejanje storil dne 31. 10. 2001, navedenih določb ZObr v nasprotju z določbami četrtega odstavka 99. člena KZ za nazaj ni bilo mogoče uporabiti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne soglaša, da bi pomenil pogoj nekaznovanosti iz pete alineje tretjega odstavka 88. člena ZObr pravno posledico obsodbe v smislu določb 99. oziroma 100. člena KZ. V teh določbah ZObr je določen le poseben pogoj za sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi osebe, ki poklicno opravlja vojaško službo. Gre za pravico delodajalca, da za zasedbo določenega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela vnaprej določi pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati. Glede na pomembnost in specifičnost obrambnega področja je določitev posebnih pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe tudi neizogibno potrebna. Odločilno je, da je bil tožnik pravnomočno obsojen v času, ko je novela ZObr-C že začela veljati. V zvezi s tem pa se tožena stranka v reviziji sklicuje tudi na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 218/2006 z dne 23. 2. 2006, v katerem je bilo zavzeto stališče, da je bistven datum pravnomočnosti obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne datum storitve kaznivega dejanja. Podrejeno pa tožena stranka še navaja, da je ZObr v razmerju do KZ določil strožjo pravno posledico obsodbe, ki je utemeljena zlasti s specifičnostjo opravljanja vojaške službe. Ker je ZObr zakon, ki se tudi sprejema s kvalificirano večino, z vidika obrambnega sistema specialen predpis, v primerjavi s KZ pa je tudi novejši, ga je tožena stranka dolžna upoštevati. Za razliko od sodišč za državne organe ne velja načelo "exceptio illegalis", kar pomeni, da morajo postopati po veljavnih predpisih tudi, če so ti domnevno sporni (neustavni ali nezakoniti) vse dokler Ustavno sodišče ne odloči drugače. Tožena stranka predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 26/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Do sprejema novele ZObr-C, ki je pričela veljati dne 13. 6. 2002, ZObr ni določal nekaznovanosti kot izrecnega pogoja za opravljanje poklicnega dela na obrambnem področju. To je bilo storjeno šele s spremembo 88. člena v ZObr-C, ko je bilo kot pogoj za poklicno opravljanje vojaške službe v peti alineji tretjega odstavka določeno, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev. V sedmem odstavku pa je bilo določeno prenehanje delovnega razmerja delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo, na podlagi take pravnomočne sodbe z dnem vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Hkrati je bilo naloženo (kazenskemu) sodišču, da pravnomočno kazensko sodbo pošlje ministrstvu (za obrambo).

8. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da pomeni tako opredeljen pogoj nekaznovanosti oziroma, da pomenijo posledice neizpolnjevanja tega pogoja za delavce na obrambnem področju pravno posledico obsodbe iz prvega odstavka 99. člena KZ. O pravni posledici obsodbe v smislu te določbe govorimo, če ima obsodba za določena kazniva dejanja ali na določene kazni za posledico prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali prepoved pridobitve določenih pravic. Ne gre torej za pravne posledice, ki bi izhajale iz obsodbe, ampak za posledice, ki lahko nastanejo zaradi obsodbe. Vrste pravnih posledic obsodbe določa KZ, tako da noben drug zakon ne more predpisati kakšne dodatne ali drugačne vrste pravnih posledic obsodbe (1). V prvem odstavku 100. člena KZ je kot pravna posledica obsodbe, ki se nanaša na prenehanje ali izgubo določenih pravic, določeno prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe.

9. Čeprav revizija sicer utemeljeno navaja, da so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe pete alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.

10. KZ pravne posledice obsodbe omejuje v več smereh. Pomembno omejitev pravnih posledic obsodbe - da se določajo le z zakonom, da ne veljajo retroaktivno in da se lahko nanašajo le na določene pravice - je razumeti kot vsebinsko podrejanje načelu zakonitosti. Glede na to, da tudi pravne posledice obsodbe pomenijo uporabo pravne prisile zoper posameznika zaradi storjenega kaznivega dejanja in lahko izražajo celo večjo represivnost, kot jo vsebujejo kazenske sankcije, je razumljivo, da je tudi zanje treba smiselno uporabiti vse razsežnosti načela zakonitosti (2). Omejitve za pravne posledice obsodbe, ki jih določa KZ, je tako potrebno razumeti kot okvir za druge zakone, ki uvajajo takšne posledice.

11. ZObr se izrecno ne opredeli glede časovnih pogojev tako glede časa storitve kaznivega dejanja, časa pravnomočnosti sodbe, kot tudi glede časa trajanja tako določene ovire za delo na obrambnem področju. Zato je potrebno odgovore na ta vprašanja iskati v ureditvi tovrstnih pravnih posledic obsodbe. V tem obsegu so neutemeljene revizijske navedbe, ki jih tožena stranka uveljavlja podrejeno, in sicer, da sta si ZObr in KZ v medsebojnem nasprotju, ter da je kot specialni ter novejši predpis potrebno uporabiti ZObr. Glede vprašanj, ki v specialnem zakonu sploh niso izrecno urejena, kot na primer prepoved retroaktivne veljave pravnih posledic obsodbe v ZObr, že po naravi stvari ne more priti do nasprotja med specialnim in splošnim zakonom.

12. V četrtem odstavku 99. člena KZ je določeno, da se za storilca sme uporabiti samo tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob času storitve kaznivega dejanja. Glede na to, da ZObr tega vprašanja ne ureja, je potrebno uporabiti navedeno splošno določbo KZ, na podlagi katere pa določb pete alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uveljavitvijo teh določb ZObr (pred 13. 6. 2002).

13. Glede na navedeno materialnopravno ureditev in glede na dejanske ugotovitve sodišča, da je bil sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja izdan zaradi pravnomočne obsodbe tožnika za kaznivo dejanje, ki ga je storil v letu 2001, revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da niso bili podani zakonski pogoji za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Zato sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja in priznanje neprekinjenih pravic ter vrnitev na delo.

14. Revizijsko sodišče je stališče, da pomenijo posledice neizpolnjevanja pogoja nekaznovanosti iz pete alineje tretjega odstavka 88. člena ZObr za delavce na obrambnem področju pravno posledico obsodbe iz prvega odstavka 99. člena KZ, zavzelo že v več odločbah (3), zato se tožena stranka v reviziji tudi neutemeljeno sklicuje na drugačno stališče, ki ga je Višje delovno in socialno sodišče zavzelo v sklepu Pdp 218/2006 z dne 23. 2. 2006, pri čemer pa v citiranem sklepu niti ni šlo za odločitev v glavni stvari, pač pa le za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.

15. Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

.Op. št. (1): Tako dr. Alenka Šelih v Kazensko pravo, splošni del, četrta izdaja, Uradni list RS, Ljubljana, 2003, str. 503. Op. št. (2): Tako dr. Ivan Bele v Kazenski zakonik s komentarjem, splošni del, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 540. Op. št. (3) : Glej sodbi VIII Ips 126/2007 z dne 11. 3. 2008 in VIII Ips 408/2007 z dne 25. 3. 2008.