Zbiranje javno dostopnih podatkov s spleta za raziskovalne namene

Datum

09.08.2023

Številka

07120-1/2023/376

Kategorije

Statistika in raziskovanje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 26. 7. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zbiranja javno dostopnih podatkov s spleta za namene raziskovanja. Zanima vas, ali lahko javno dostopne osebne podatke zberete in uredite v interno bazo, ter jo uporabite za analizo, izdelavo statistike in pripravo članka ter ali lahko celotno bazo podatkov objavite kot prilogo članka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Upravljavec, ki je podatke zbral za drug namen, jih lahko nadalje uporabi za znanstveno raziskovanje brez dodatne pravne podlage, saj se takšna obdelava šteje za združljivo s prvotnim namenom obdelave, če zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe iz 89. člena Splošne uredbe. Takšna nadaljnja obdelava podatkov vseeno ni dopustna, če jo je posameznik prepovedal ali če gre za obdelavo osebnih podatkov, ki pomenijo poklicno skrivnost, posameznik pa vanjo ni privolil.

2. Ostali upravljavci morajo za obdelavo osebnih podatkov za namene znanstvenega raziskovanja, četudi gre za javno objavljene podatke, izkazati ustrezno pravno podlago iz 6. člena ali 9. člena Splošne uredbe, če gre za posebne kategorije osebnih podatkov.

3. Glede objave rezultatov raziskave sedmi odstavek 69. člena ZVOP-2 določa, da se praviloma objavijo v anonimizirani obliki. Rezultati raziskave se lahko objavijo v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Le izjemoma se lahko objavijo tudi osebni podatki, vendar le v primeru, da tako določa zakon ali je posameznik v objavo privolil.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Čeprav so določeni osebni podatki javno dostopni, to ne pomeni, da se lahko neomejeno nadalje uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov, brez ustrezne pravne podlage. V skladu s 5(1)(b) členom Splošne uredbe se osebni podatki ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Za presojo zakonitosti nadaljnje obdelave (javno dostopnih) osebnih podatkov je torej bistven namen takšne obdelave. Če je bila prvotna obdelava osebnih podatkov zakonita, je lahko takšna tudi nadaljnja obdelava, če zasleduje namen, ki s prvotnim združljiv.

Uvodna opomba 50 Splošne uredbe določa, da mora upravljavec pri presoji združljivosti namenov obdelave podatkov med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave, okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave. V skladu s 5(1)(b) členom Splošne uredbe in drugim odstavkom 68. člena ZVOP-2, se šteje, da namen obdelave osebnih podatkov za raziskovanje ni v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (domneva združljivosti).

Vendar IP izpostavlja, da se lahko na izjemo glede nadaljnje obdelave za namene, ki so združljivi s prvotnim namenom, sklicujejo le upravljavci, ki so prvotno obdelovali podatke in jih nato želijo uporabiti še za kakšen drug namen, ne pa tudi upravljavci, ki bi želeli nadalje obdelovati osebne podatke, ki jih je zbral drug upravljavec. Upravljavec, ki je podatke zbral za drug namen, jih torej lahko brez dodatne pravne podlage nadalje uporabi za znanstveno raziskovanje, saj se takšna obdelava šteje za združljivo s prvotnim namenom obdelave, če zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe iz 89. člena Splošne uredbe. Navedeno izhaja tudi iz prvega odstavka 69. člena ZVOP-2, ki nadalje določa, da nadaljnja obdelava osebnih podatkov za namen znanstvenega raziskovanja s strani upravljavcev, ki so osebne podatke zbrali za druge namene, vseeno ni dopustna v dveh primerih: (1) če je posameznik prepovedal obdelavo svojih osebnih podatkov za namen raziskovanja; (2) če gre za osebne podatke, ki pomenijo poklicno skrivnost in posameznik v tovrstno obdelavo osebnih podatkov ni privolil.

Ob tem IP opozarja, da se lahko na izjemo glede nadaljnje obdelave osebnih podatkov sklicujejo le raziskovalne organizacije in raziskovalci, ki pri svojem delu uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja ter pravila glede varstva osebnih podatkov (prvi odstavek 68. člena ZVOP-2). Zakon ne določa, na kakšen način lahko raziskovalne organizacije dokazujejo izpolnjevanje tega pogoja, primeroma pa se je do tega vprašanja IP že opredelil v mnenju št. 07120-1/2023/42 z dne 3. 3. 2023.

Ostali upravljavci morajo za obdelavo osebnih podatkov za namene znanstvenega raziskovanja, četudi gre za javno objavljene podatke, izkazati ustrezno pravno podlago iz 6. člena ali 9. člena Splošne uredbe, če gre za posebne kategorije osebnih podatkov. V skladu s členom 6(1) Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a.posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b.obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c.obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d.obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e.obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f.obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Raziskovalne organizacije in raziskovalci pa ne potrebujejo posebne pravne podlage za nadaljnjo obdelavo podatkov, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22).

Glede objave rezultatov raziskave sedmi odstavek 69. člena ZVOP-2 določa, da se praviloma objavijo v anonimizirani obliki. Rezultati raziskave se lahko objavijo v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Le izjemoma lahko rezultati raziskave vsebujejo tudi osebne podatke, če to določa zakon ali je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo osebnih podatkov dal pisno privolitev. V nobenem primeru pa se osebni podatki ne smejo objaviti, če je to v nasprotju z interesom varovanja tajnosti ali zaupnosti uradnih postopkov ali če ti postopki še niso zaključeni.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka