Jedro

Izhajajoč iz določbe 123. člena ZEN je postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko zaupana le geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženec odgovoren za prestavitev dveh mejnikov. Po določbi 3. člena prej citiranega zakona je zasutje ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 123. člena ZEN. Le ob ustreznem dogovoru lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami (drugi odstavek 123. člena ZEN). Toženec je posegel v mejni znamenji, zato je bil zavezan k vzpostavitvi prejšnjega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo zneska v višini 150 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 12. 5. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Obenem ga je zavezalo k povračilu 1.133,33 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Odločitev je materialno pravno zmotna. Tožbeni zahtevek je neutemeljen, ker tožnici škoda sploh ni nastala. Strošek geodeta v višini 150 EUR je povsem nepotreben. V letu 2016 sta tožnica in njen mož s postavitvijo mejnika na staro mesto v celoti sanirala morebitno škodo, prav tako je bil tudi premik drugega mejnika v letu 2017 nemudoma saniran. Četudi je do posegov v mejnika prišlo, pa škoda ni nastala, saj je bila ta takoj sanirana. Mejniki na urejeno mejo ali na njeno ugotavljanje nimajo nobenega vpliva, ampak predstavljajo zgolj orientacijo za lastnike v naravi. Z morebitnimi premiki mejnikov se v urejeno mejo ni posegalo. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta oba mejnika že pred prihodom geodeta, ne glede na morebitne premike, dejansko stala na pravem mestu; torej tam, kot sta bila prvotno postavljena. Strošek njune ponovne postavitve je bil povsem nepotreben in ne more predstavljati sanacije povzročene škode. Ravnanje tožnice je treba presojati tudi v smislu 171. člena Obligacijskega zakonika. Eno izmed načel odškodninskega prava je oškodovančeva dolžnost zmanjševanja škode - opustitev te dolžnosti pa je razlog za zmanjšanje odškodnine. Ravnanje tožnice ni bilo v skladu s to določbo, saj je storitve geodeta naročila povsem po nepotrebnem in s tem povzročila dodatne stroške. Vzročna zveza med škodnim ravnanjem in stroškom geodeta ni izkazana.

Sodišče je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zapisalo je, da brežina med parcelo tožnice ni omembe vredno visoka in pri oranju ne predstavlja ovire. Takšen zaključek pa je protispisen, saj že iz fotografij, vloženih v spis, izhaja, da je razlika v nivoju vsaj 10 do 20 cm, kot sta izpovedala toženec in priča A. A. To je pomembno zaradi načina oranja, ki ga je izvajala priča. Protispisnost je podana tudi pri presoji izpovedb tožnice in njenega moža, ki jima je sodišče sicer v celoti sledilo, pri tem pa povsem spregledalo očitna neskladja. Gre za neujemanja, ki jih je sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo. Ne drži ugotovitev sodišča, da ni reagiral na tožničino zahtevo z dne 7. 12. 2017. O tem je govoril s tožničinim sinom B. B. ter mu predlagal, da bi zadevo rešili sporazumno, vendar sta tožnica in njen mož to zavrnila.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi zahtevek v celoti zavrne, tožnici pa naloži povračilo vseh pravdnih stroškov. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 393. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev gradilo na naslednjem dejstvenem substratu: - leta 2001 so se na zahtevo tožnice kot lastnice parcele 000, k. o. ... z vzpostavitvijo štirih mejnih znamenj, med katerimi sta tudi mejni znamenji št. 44 in št. 45, v naravi označile zemljiško katastrske točke urejenih mej; - toženec je v novembru 2016 in 2017 pri oranju svoje parcele odstranil oz. premaknil mejni znamenji št. 44 in št. 45; - tožnica je toženca v dopisu z dne 7. 12. 2017 pozvala na vzpostavitev prejšnjega stanja oz. na obnovo meje in mejnikov; - toženec na dopis ni reagiral, zato je tožnica sama poskrbela oz. naročila obnovo odstranjenih mejnikov in s tem vzpostavila prejšnje stanje.

7. Gornje ugotovitve, ki predstavljajo dejansko podlago odločitve, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Večji del pritožbe izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, čeprav želi prikazati, da so podane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Izpodbijanje dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti pa je - kot je bilo že prej poudarjeno - nedopustno, zato se pritožbeno sodišče do tovrstnih navedb ne bo opredeljevalo.

8. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je toženec kot naročnik del s protipravnim ravnanjem pri oranju svoje nepremičnine v novembru 2016 in 2017 posegel v mejni znamenji št. 44 in 45. Tožnica se z lego obeh mejnih znamenj ni več strinjala oz. jima po posegu ni več zaupala, zato ga je v dopisu z dne 7. 12. 2017 pozvala k vzpostavitvi prejšnjega stanja. Ker toženec njenemu pozivu ni sledil, je tožnica pri pooblaščenem geodetskem podjetju naročila vzpostavitev prejšnjega stanja, kakršno je bilo pred premikom mejnikov, pri tem pa so ji nastali stroški po računu številka 8/2018 z dne 6. 4. 2018 v znesku 150 EUR.

9. Pritožbeni očitek o materialnopravni zmotnosti sprejete odločitve ni utemeljen. Izhajajoč iz določbe 123. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) je postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko zaupana le geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženec odgovoren za prestavitev dveh mejnikov v novembru 2016 in 2017. Po določbi 3. člena prej citiranega zakona je zasutje ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 123. člena ZEN. Le ob ustreznem dogovoru lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami (drugi odstavek 123. člena ZEN). Vendar v obravnavani zadevi takšen dejanski stan ni podan. Toženec je posegel v mejni znamenji, zato je bil zavezan k vzpostavitvi prejšnjega stanja.

10. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo vse elemente odškodninskega delikta: nedopustno dejanje, škodo, vzročno zvezo ter toženčevo odgovornost. V skladu z določbo 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je povzročitelj dolžan škodo povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Ob tem je razlogovanje pritožbe o nepotrebnosti stroškov za postavitev mejnikov na pravilno mesto ter zmanjševanje funkcije, ki jo opravljajo mejniki v naravi, neutemeljeno. Označitev urejene meje v naravi z mejniki ima še posebno težo med sosedi, obremenjenimi z medsosedskimi spori in slabimi odnosi, kar je sodišče prve stopnje še posebej poudarilo. Navedenemu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Toženčev poseg v mejnika je ob odsotnosti ustreznih drugačnih dogovorov med lastniki sosednjih zemljišč narekoval vzpostavitev prejšnjega stanja, ki pa ga lahko - skladno s prej citirano določbo prvega odstavka 123. člena ZEN - izvede le geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev. To je po tožničinem naročilu, saj toženec njenemu pozivu, da poskrbi za postavitev mejnikov na ustrezno mesto, ni sledil, vzpostavilo prejšnje stanje; za opravljeno delo pa tožnici izstavilo račun št. 8/2018 z dne 6. 4. 2018 v znesku 150 EUR. Pritožbena zatrjevanja o odsotnosti vzročne zveze med škodnim ravnanjem in stroškom geodeta zato ne more imeti želene teže. Enako velja glede toženčevega sklicevanja na določbo 171. člena OZ in načelo odškodninskega prava, da morajo tudi oškodovanci zmanjševati škodo. Določba 171. člena OZ za konkretni primer ni uporabljiva. Toženec pa povsem neizkazano zatrjujejo, da so bile geodetske storitve naročene izključno z namenom, da se mu povzroči dodatne stroške.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 154., 155. in 165. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Tožničin odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njim, nosi sama.