Jedro

Udeleženka je zelo bolna, trpi zaradi shizoafektivne psihoze – maničen tip, hospitalizirana je bila že devetič, ob sprejemu pa je bila disocirana, jezava, iznašala je obsežen preganjalno - nanašalen, blodnjav sistem z zvišano čustveno lego ter nakazovala avtoagresivne namene. Tekom bivanja na oddelku je postala tudi agresivna, zato je bilo potrebno oviranje. Pacientka je paranoidna, potencialno fizično nevarna zaradi blodnjavosti, njeno vedenje pa dezorganizirano zaradi bolezenskega doživljanja. Ni uvidevna do bolezni, kar je potrdil tudi izvedenec. Na podlagi vsega navedenega je izpolnjen pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr, da oseba ogroža svoje zdravje, že s tem, ko se ne zdravi, ogroža pa tudi življenje ali zdravje drugih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pridržalo osebo T. P. v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v P. za čas enega meseca, torej najdalj do 5. 10. 2012. 2. Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava po pooblaščenki pritožuje pridržana oseba. Graja odločitev sodišča, da so izpolnjeni vsi pogoji v skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) za sprejem in zdravljenje osebe brez privolitve. T. P. ni z ničemer ogrožala svojega življenja in življenja drugih ali huje ogrožala svojega zdravja, še manj pa povzročala hudo premoženjsko škodo sebi in drugim. Ne drži navedba, naj bi T. P. prenehala z zdravljenjem. Zgolj zapustitev odprtega oddelka še ne pomeni, da se pacientka ni zdravila, saj je potrebne tablete jemala sama, ko je bila doma. Pacientka samomorilnosti ne razkriva, s tem, ko je vpila na balkonu, še ni pokazala heteroagresivnost. Sodišče ni zapisalo, v čem se kaže motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Neresničen je podatek, da je pacientka do svoje psihiatrinje razvila sovražen odnos. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da druga oblika zdravljenja pacientke ni mogoča. Vse do 27. 8. 2012 se je slednja zdravila na odprtem oddelku P., od takrat pa do 4. 9. 2012 pa se njeno zdravstveno stanje ni v ničemer spremenilo, da bi bilo pacientko potrebno zadržati na oddelku pod posebnim nadzorom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 39. člena ZDZdr je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje, zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanje iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Prvostopno sodišče je ugotovilo, tako na podlagi ocene zaslišanja same udeleženke, zlasti pa na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca dr. V. F. R. ter lečečega zdravnika dr. L., da je udeleženka zelo bolna, trpi zaradi shizoafektivne psihoze – maničen tip, hospitalizirana je bila že devetič, ob sprejemu pa je bila disocirana, jezava, iznašala je obsežen preganjalno - nanašalen, blodnjav sistem z zvišano čustveno lego ter nakazovala avtoagresivne namene. Tekom bivanja na oddelku je postala tudi agresivna, zato je bilo potrebno oviranje. Pacientka je paranoidna, potencialno fizično nevarna zaradi blodnjavosti, njeno vedenje pa dezorganizirano zaradi bolezenskega doživljanja. To izhaja tudi iz njene izpovedbe, ko govori o zasledovanju mafije, o sporu med dvema mafijama, o azilu v A. ter njenem položaju. Iz izpovedi tudi izhaja, da ni uvidevna do bolezni, kar je potrdil tudi izvedenec. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsega navedenega pravilno ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr, da oseba ogroža svoje zdravje, že s tem, ko se ne zdravi, ogroža pa tudi življenje ali zdravje drugih. To potrjujejo tudi ugotovite izvedenca, da je težko obvladljiva, mestoma tudi neobvladljiva, tekom bivanja na oddelku je postala agresivna in je bilo potrebno tudi njeno oviranje. Pritožbeno sodišče ne more slediti navedbam pritožnice, da do psihiatrinje ni razvila agresivnega odnosa, saj nasprotno izhaja iz mnenja samega izvedenca, ki mu je sodišče kot strokovnjaku utemeljeno sledilo. Prav tako je sodišče pravilno ugotovilo obstoj pogoja iz druge alineje 39. člena ZDZdr, torej, da ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Omenjeno namreč izhaja tako iz izpovedi udeleženke, kot iz izvedeniških mnenj ter pavšalne nasprotne trditve tega ne morejo izpodbiti.

6. Izvedenec je v svojem mnenju izrecno navedel, da pacientka potrebuje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku še mesec dni ter zaradi njene nekritičnosti in sodelovanja ni možna nobena druga oblika zdravljenja. To je razvidno tudi iz samega ravnanja udeleženke, ki je samovoljno zapustila zdravljenje na odprtem oddelku. S tem je pokazala, da nima uvida v svoje zdravstveno stanje ter da ne soglaša s programom zdravljenja, ta pa ne pomeni le uživanja tablet, kot zmotno meni pritožnica. Zdravljenje udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom je tako potrebno zaradi njene varnosti, kot tudi varnosti drugih, česar pa ne bi bilo mogoče zagotoviti z drugimi oblikami pomoči. 7. Odločitev prvostopnega sodišča, da se udeleženko zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom do 5. 10. 2012, je tako dejansko in materialno pravno pravilna. Nasprotna pritožbena izvajanja tudi ob tehtanju ustavno varovanih osebnostnih pravic udeleženke, kot so pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pravica do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravica do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 61. člena Ustave RS), so neutemeljena.

8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

9. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, saj je zagovornica udeleženki postavljena po uradni dolžnosti in zato pritožbeno sodišče o stroških ni odločilo.