Jedro

Pri tožniku je od 22. 11. 2013 dalje zaradi bolezni podana 30 % telesna okvara. Čeprav nima pravice do invalidnine (ker je telesna okvara posledica bolezni), obstaja pravni interes za ugotovitev višine telesne okvare.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: „Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 16. 4. 2015.“ Odločba št. ... z dne 23. 1. 2015 pa se spremeni tako, da glasi: „Tožnik, pri katerem je od 22. 11. 2013 ugotovljena 30 % telesna okvara zaradi bolezni, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2015 in št. ... z dne 16. 4. 2015 ter da je tožena stranka dolžna izdati odločbo o telesni okvari, v kateri sta upoštevani izgubi dveh vertebralnih enot ledvenega dela hrbtenice. Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se je v zvezi z izpodbijano sodbo zglasil pri strokovnih službah tožene stranke z vprašanjem, ali se mu glede na obrazložitev izpodbijane sodbe, v evidencah ZPIZ-a lahko prizna (ali evidentira) 30 % telesna okvara. Dobil je odgovor, da to ni možno, saj je višina telesne okvare razvidna zgolj iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik meni, da so s tem prizadete njegove pravne koristi, zato vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče je namreč odločalo o pravici, o kateri sploh ni bilo zahtevka, glede ugotovitve o obstoju telesne okvare, glede katere je opravilo dokazni postopek s pridobitvijo za tožnika ugodnih izvedenskih mnenj, pa ni ustrezno odločilo. S tem naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Vprašanje o obstoju telesne okvare pomeni tudi vprašanje o obstoju tožnikove pravne koristi. S tem v zvezi je bila skladno z 58. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(1) tudi vložena zahteva za sodno varstvo. O obstoju tožnikove pravne koristi so na podlagi 181. člena v zvezi s šestim odstavkom 201. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)(2) odločali izvedenci z javnimi pooblastili. Zoper njihove odločitve pa je zagotovljeno sodno varstvo, kot to izhaja iz 58. člena ZDSS-1 oziroma 23. člena Ustave RS. Glede obstoja telesne okvare tako ne gre zgolj za ugotavljanje dejanskega stanja, temveč obstoj telesne okvare pomeni tudi pravno korist, saj pravice oseb s priznano telesno okvaro niso opredeljene zgolj s pravico do invalidnine po določbah ZPIZ-2, temveč se ugotovitev telesne okvare nanaša tudi na prišteto dobo, nadalje na Zakon o dohodnini v zvezi s posebno davčno olajšavo in nenazadnje tudi na ugodnosti pri Društvu A. in v Zvezi društev A. Tudi tožbeni zahtevek se je nanašal zgolj na ugotovitev obstoja telesne okvare, sprva v višjem odstotku, kasneje po pridobitvi izvedenskega mnenja pa se je tožnik strinjal z ugotovljeno 30 % telesno okvaro. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku prizna 30 % telesno okvaro zaradi posledic bolezni.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(3) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju napačno presodilo, da ni podan pravni interes tožnika, da se ugotovi višina telesne okvare.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 16. 4. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 23. 1. 2015. Z omenjeno odločbo je tožena stranka odločila, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je pri tožniku podana 30 % telesna okvara kot posledica bolezni od 22. 11. 2013 dalje. Drugostopenjski organ pa je po pridobitvi mnenja invalidske komisije druge stopnje odločil, da pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar (v nadaljevanju: Seznam TO)(4) .

6. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pred sodiščem prve stopnje, med strankama ni sporno, da je pri tožniku od 22. 11. 2013 dalje zaradi bolezni podana 30 % telesna okvara in sicer zaradi popolne izgube enega segmenta L4/L5. Gre za telesno okvaro po poglavju VIII, točka 1 c. Med strankama je tudi nesporno, da tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Sporno je zgolj vprašanje, ali tožnik izkazuje pravno korist, da se z odločbo ugotovi višina telesne okvare.

7. V skladu s prvim odstavkom 58. člena ZDSS-1 so socialni spori, spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Ugotovitev višine telesne okvare ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je pomembno dejstvo, na podlagi katerega se določene pravice zavarovancu lahko priznajo oziroma ima lahko to vpliv na njegove pravice v drugih postopkih. Po mnenju pritožbenega sodišča tudi v takem primeru, kot je predmetni, ko sama pravica ni priznana, obstaja pravna korist oziroma pravni interes za ugotovitev višine telesne okvare. V zvezi s pravno koristijo je svoje stališče zavzelo že pritožbeno sodišče v zadevi Psp 402/2016 z dne 5. 1. 2017 in sicer v sporu, ko je šlo za ugotovitev kategorije invalidnosti. Zavzelo je stališče, da gre tudi v takih primerih za ugotovitev posameznega materialnopravnega upravičenja in da ima stranka tudi v primeru, ko zgolj uveljavlja razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti izkazan pravni interes. Do tega vprašanja je stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 207/2008 z dne 15. 12. 2011. V primeru, ko gre za ugotovitev invalidnosti (po stališču pritožbenega sodišča, pa tudi v primeru višine telesne okvare) gre za pravno kategorijo in je ni mogoče razlagati le v pomenu dejanskega stanja (češ, da gre za dejstvo, za stanje, iz katerega ne izhaja kakšna pravica, obveznost ali pravna korist).

8. V zvezi s stališčem pritožbenega sodišča v zadevi Psp 219/2015 z dne 20. 8. 2015, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne gre za enak primer. V navedeni zadevi je namreč tožnik uveljavljal priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Sodišče pa je ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice spremenilo odločitev tožene stranke, tako, da je ugotovljeno 30 % telesno okvaro nadomestilo s 40 % telesno okvaro. Sodišče je, ne da bi tožnik izrecno zahteval ugotovitev telesne okvare v višjem odstotku oziroma izkazoval pravni interes za ugotovitev zgolj višje telesne okvare, poseglo v odločbo tožene stranke. Sodišče je bilo glede na tako postavljen tožbeni zahtevek v navedeni zadevi dolžno presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje same pravice, ne pa, da je posebej odločalo o višini telesne okvare.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo sodbo sodišča prve stopnje odpravilo drugostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 16. 4. 2015, prvostopenjsko odločbo z dne 23. 1. 2015 pa spremenilo tako, da tožnik pri katerem je od 22. 11. 2013 dalje ugotovljena 30 % telesna okvara zaradi bolezni, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

(1) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. (2) Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(4) Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89.