Jedro

Zgolj dejstvo, da je na glavno obravnavo v primeru predlagalnega delikta za oškodovano pravno osebo pristopila oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik oziroma je brez ustreznega pooblastila za njeno zastopanje, ne dopušča zaključka o nastopu zakonske domneve o oškodovančevem umiku predloga za pregon. Potrebno je namreč upoštevati, da je na glavno obravnavo vendarle pristopila oseba, ki je pri oškodovani pravni osebi zaposlena ter da je slednja priglasila premoženjskopravni zahtevek, kar po prepričanju pritožbenega sodišča izkazuje, da oškodovana pravna oseba interes za kazenski pregon še vedno ima.

Izrek

Pritožbi oškodovanca družba M., d. o. o. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trbovljah je z izpodbijanim sklepom na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A., zaradi dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 (točki 1. in 2. izreka izpodbijanega sklepa) in kaznivega dejanja goljufije po prvem in petem odstavku 211. člena KZ-1 (točka 3. izreka izpodbijanega sklepa). Na podlagi določil prvega odstavka 96. člena ZKP je še odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, obremenjujejo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil po svojem pooblaščencu oškodovanec družba M. brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno je predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik ter predlagal njeno zavrženje, podredno pa zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na pripombo obdolženčevega zagovornika v odgovoru na pritožbo, da je slednja nedovoljena, ker je vložena s strani nepooblaščenih oseb oškodovanca družbe M., pritožbeno sodišče pojasnjuje. Oškodovanec je sodišču naknadno predložil pooblastilo, s katerim je direktorica oškodovane družbe M., d. o. o. B. B. pooblastila na pritožbi podpisanega pravnika C. C. za njeno vložitev, tako da je pritožba dovoljena.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da pravna oseba lahko na glavno obravnavo pristopi kot priča na način, da jo zastopa zakoniti zastopnik ali pa pristopi po pooblaščencu, ki mora predložiti ustrezno pooblastilo. Vendar je zmotno zaključilo, da je v konkretnem primeru skladno z določbo tretjega odstavka 306. člena ZKP nastopila zakonska domneva o oškodovančevem umiku predloga za pregon, posledično pa izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka. Navedena določba tretjega odstavka 306. člena ZKP predpostavlja, da gre za primere, ko oškodovanci nimajo interesa, da vztrajajo pri predlogu za pregon in da takšen negativni interes za končanje kazenskega postopka izkazujejo z neudeležbo na naroku za glavno obravnavo, ko so vabljeni kot priče. V predmetni zadevi se je na vabilo oškodovancu družbi M., d. o. o. na narok za glavno obravnavo z dne 6. 10. 2020 odzvala in pristopila D. D. To, da imenovana ni predložila ustreznega pooblastila za zastopanje oškodovanca ter da se tudi v spisovnem gradivu ne nahaja pooblastilo oškodovanca M., d. o. o., ki bi se glasilo na njeno ime tako, da oškodovanca ni mogla pravno veljavno zastopati na glavni obravnavi, ni mogoče razumeti, da oškodovanec družba M., d. o. o. nima interesa za kazenski pregon, kot je to poenostavljeno naziralo sodišče prve stopnje. Le-to namreč ni upoštevalo, da je oškodovanec tako v predkazenskem postopku, kakor tudi v kazenskem postopku priglasil premoženjskopravni zahtevek, v katerem je še dodatno navedel, da se v primeru, da obdolženec poravna celoten dolg, zavezuje za umik premoženjskopravnega zahtevka, sicer pa vztraja pri pregonu zoper obdolženca ter da je v zvezi z vabilom na predobravnavni narok za dne 12. 6. 2020 oškodovana družba po elektronski pošti sodišču sporočila, da naj upošteva premoženjskopravni zahtevek ter da bo kot pooblaščena oseba v predmetni zadevi prisotna upravljalka servisa M., ga. D. D., kar pravilno uveljavlja pritožnik, ki pa še dodatno pojasnjuje, da ima D. D. trajno pooblastilo, s katerim jo je družba M., d. o. o. pooblastila za zastopanje interesov pred sodišči, le-tega pa takrat na glavni obravnavi pri sebi dejansko ni imela.

7. Navedene okoliščine ter že samo dejstvo, da je na narok za glavno obravnavo vendarle pristopila oseba, ki je zaposlena pri oškodovancu in je kot odgovorna oseba bencinskega servisa M. podala kazensko ovadbo, predlog za pregon storilca in premoženjskopravni zahtevek v zvezi z dejanjem pod točko 3. izreka izpodbijanega sklepa, po prepričanju pritožbenega sodišča izkazujejo, da oškodovanec interes za kazenski pregon obdolženca za obravnavana kazniva dejanja še vedno ima in vsled tega ni podlage za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. V dani procesni situaciji torej ni pomembno, da D. D., ki je za oškodovanca pristopila na narok za glavno obravnavo, ni imela ustreznega pooblastila, saj je že s samim pristopom imenovane ter priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka in zgoraj navedeno elektronsko pošto, oškodovanec nedvomno izkazal interes za nadaljevanje kazenskega pregona, kar je ključno za presojo v obravnavani zadevi.

8. Po vsem navedenem je torej ugotoviti, da niso bili podani pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka po določbi tretjega odstavka 306. člena ZKP in je zato pritrditi smiselni pritožbeni navedbi, da je odločitev sodišča prve stopnje razvidna iz napadenega sklepa nepravilna.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi oškodovanca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.