Jedro

Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril. Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka) in dedinji po pokojnem A. A., B. B. in C. C., napotilo, da zoper dediča D. D. vložita tožbo na ugotovitev, da pogodbi z dne 18. 6. 1982 in 9. 5. 2000 ne predstavljata darilnih pogodb in se premoženje po teh pogodbah ne upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine (II. točka izreka). Določilo je še rok za vložitev tožbe (III. točka izreka) in trajanje prekinitve zapuščinskega postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja B. B. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je dedič D. D. svojo zahtevo za vračunanje daril zgolj delno konkretiziral, saj ni navedel vrednosti nepremičnin, ki naj se vračunajo v dedni delež A. A. Pritožnica meni, da je zapuščinsko sodišče prekršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prekoračilo svoja pooblastila, ko je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je med dediči sporno, ali je A. A. kot darilo ali pa na originaren način pridobil lastninsko pravico na parcelah 360/3, 360/7 in 360/9 ter delu stavbe 2 v stavbi 1204, vse k. o. ..., saj tega dedič ne uveljavlja pri zahtevi za vračunanje daril. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker je o napotitvi na pravdo odločalo preuranjeno. Poleg tega je na pravdo lahko napoten zgolj dedič, ki uveljavlja prikrajšanje, in to je lahko le D. D. Prav tako pritožnica obširno navaja in ponavlja svoje navedbe, s katerimi utemeljuje, da pogodbi iz leta 1982 in 2000, kljub temu, da sta naslovljeni kot darilni pogodbi, ne predstavljata darilnih pogodb, saj je kavza pogodb ta, da si je A. A. z obsežnimi vlaganji uredil stanovanje z zasebnim vhodom zase in družino ter da je skrbel za nepremičnine in mater E. E., ki mu je v zameno prepisala solastninski delež na nepremičninah. Prav tako iz darilne pogodbe iz leta 2000 izhaja volja, da se darilo, ki je predmet pogodbe, ne všteva v dedni delež A. A. Četudi pa sodišče ne bi sledilo navedemu, je A. A. na navedenih nepremičninah lastninsko pravico pridobil originarno (21. in 28. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), saj je bil ves čas posedovanja nepremičnin dobroverni in zakoniti posestnik nepremičnin.

3. Dedič D. D. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določilom prvega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Sodišče med drugim tako ravna, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež.

6. Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril, kot izhaja iz II. točke izpodbijanega sklepa, oziroma, natančneje se napotitev nanaša na vprašanje, ali se bo premoženje, ki ga je pokojni dedič A. A. prejel na podlagi darilnih pogodb z dne 18. 6. 1982 in 9. 5. 2000, upoštevalo pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine. Zato so pritožbene navedbe o nekonkretizaciji vrednosti daril, pri čemer je med strankama sporno, ali sploh gre za darila ali ne, neutemeljene.

7. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in prekoračilo svoja pooblastila z navedbo, da je med dediči sporno, ali je A. A. kot darilo ali na originaren način pridobil lastninsko pravico na parcelah 360/3, 360/7 in 360/9 ter delu stavbe 2 v stavbi 1204, vse k. o. ..., ni utemeljen. Dedič D. D. je namreč v vlogi z dne 7. 11. 2018 navajal, da je bilo premoženje, ki ga je pokojni dedič A. A. prejel s pogodbama 18. 6. 1982 in 9. 5. 2000 darilo, pri čemer sta bili predmet darilnih pogodb parceli 360/1 in 360/2 k. o. ... Ti parceli pa sta se v nadaljevanju delili, pri čemer iz zemljiške knjige izhaja, da je pokojni dedič A. A. v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen pri parcelah 360/3, 360/7, 360/9 ter na delu stavbe 2 v stavbi 1204, vse k. o. ... Glede na podane navedbe dediča D. D., ki je zahteval, da se v dedni delež A. A. všteje, kar je prejel po darilnih pogodbah, iz zemljiške knjige pa izhaja, da je A. A. lastnik parcel 360/3, 360/7, 360/9 in na delu stavbe 2 v stavbi 1204 k. o. ..., je pritožbena navedba o zagrešeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljena. Poleg tega pa tudi sicer iz izreka izhaja, da sta bili dedinji napoteni na pravdo glede vprašanja, ali pogodbi z dne 18. 6. 1982 in 9. 5. 2000 predstavljata darilni pogodbi ali ne, pri čemer iz izreka napotitvevega sklepa ne izhaja natančnejša navedba številk parcel. 8. V skladu z določilom prvega odstavka 213. člena ZD sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravica je manj verjetna. Zato je pritožbena navedba, da sodišče na pravdo lahko napoti zgolj stranko, ki zatrjuje svoje prikrajšanje, neutemeljena. Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je namreč odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve, temveč je šlo za odplačen pravni posel ali pa je bilo pridobljeno originarno (prvi odstavek 213. člena ZD). Dedinji B. B. in C. C. bosta imeli možnost svoje trditve, za katere sta v postopku priložili tudi dokazila, dokazati v pravdnem postopku. Ker je pravilna odločitev, da je manj verjetna pravica dedinj po pokojnem A. A., so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožba ta zaključek izpodbija.

9. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pravdo napotilo dedinji, glede katerih je ugotovilo, da je njuna pravica manj verjetna, je materialnopravno pravilna. Zato pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 213. člena ZD), ni utemeljen, niti odločitev sodišča ni preuranjena.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).