Jedro

Razlika med postopkoma za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje in za podaljšanje obstoječega dovoljenja po 51. členu Zakona o tujcih (ZTuj-2) je s stališča izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa bistvena. V primeru postopka za izdajo prvega dovoljenja po tem členu namreč pritožba glede na četrti odstavek 87. člena ZTuj-2 ni dovoljena in je mogoče vložiti tožbo zaradi molka organa neposredno (tretji odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)), na podaljšanje obstoječega dovoljenja pa se nedovoljenost pritožbe iz četrtega odstavka 87. člena ZTuj-2 ne nanaša in mora zato stranka najprej ravnati po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 180/2024-13 z dne 21. 5. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zaradi molka organa. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da toženka še ni odločila o primarnem zahtevku iz njene prošnje z dne 27. 11. 2020, pri čemer se je glede opredelitve tega zahtevka sklicevala na svojo vlogo z dne 23. 6. 2023.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Upravno sodišče navedlo, da tožnica v tožbi trdi, da toženka ni odločila o njenem zahtevku za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). Postopek za odločitev o takem zahtevku je dvostopenjski, saj po določbi prvega odstavka 87. člena ZTuj-2 o pritožbah zoper odločbe, ki jih izda upravna enota, odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Po 28. členu ZUS-1 je v primeru dvostopenjskega upravnega odločanja tožba zaradi molka organa prve stopnje dovoljena le, če na zahtevo stranke odločbe v predpisanem roku ne izda niti drugostopenjski organ in tega ne stori niti na dodatno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh (četrti in drugi odstavek 28. člena ZUS-1). Ker ni dvoma, da tožnica ni vložila pritožbe zaradi molka organa prve stopnje, je bila njena tožba vložena prezgodaj in jo je Upravno sodišče zavrglo.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. V njej navaja, da je Upravno sodišče spregledalo določbo četrtega odstavka 87. člena ZTuj-2 in da gre v konkretnem primeru za izdajo novega (v pravnem smislu torej prvega, ne podaljšanega) dovoljenja, zato je v primeru molka organa prve stopnje pritožba izključena in je možen le upravni spor. Pojasnjuje, da je zaradi prenehanja veljavnosti prejšnjega dovoljenja lahko zaprosila le za izdajo novega, "prvega", (ne podaljšanega) dovoljenja po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Iz tožbe z dne 25. 1. 2024 in iz pritožničine vloge z dne 18. 2. 2024 izhaja, da je pritožnica v tem postopku zatrjevala, da toženka ni odločila o zahtevku iz njene prošnje z dne 27. 11. 2020, s katerim je zahtevala izdajo novega dovoljenja po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2. To je v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je povzelo tožbene navedbe, zapisalo tudi Upravno sodišče, vendar je v nadaljevanju presojalo procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, kot da je bil vložen zahtevek za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje.

7.Po četrtem odstavku 87. člena ZTuj-2 je pritožba v zadevah izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje dovoljena le v primerih, če tujec uveljavlja svojo pravico do izdaje dovoljenja po 38., 44., 47. in 48. členu tega zakona. Če torej tujec uveljavlja svojo pravico na podlagi (drugega odstavka) 51. člena ZTuj-2, pritožba (a contrario) ni dovoljena.

8.Razlika med postopkoma za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje in za podaljšanje obstoječega dovoljenja po 51. členu ZTuj-2 je torej s stališča izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa bistvena. V primeru postopka za izdajo prvega dovoljenja po tem členu namreč pritožba glede na četrti odstavek 87. člena ZTuj-2 ni dovoljena in je mogoče vložiti tožbo zaradi molka organa neposredno (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), na podaljšanje obstoječega dovoljenja pa se nedovoljenost pritožbe iz četrtega odstavka 87. člena ZTuj-2 ne nanaša in mora zato stranka najprej ravnati po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1.

9.Zakaj je Upravno sodišče kljub izrecni tožbeni navedbi štelo, da se tožba nanaša na zahtevek za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in ne na izdajo novega, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati. Iz prej navedenih razlogov to pomeni, da v tej obrazložitvi manjkajo razlogi o pravno odločilnih dejstvih, tako da sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je moralo Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tej pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti Upravnemu sodišču v nov postopek.

10.V tem postopku bo moralo Upravno sodišče ustrezno obrazložiti, zakaj kljub drugačnim tožbenim navedbam šteje, da se tožba nanaša na zahtevek za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in ne za izdajo prvega dovoljenja po 51. členu ZTuj-2, če seveda pri tem ne gre za spregled ali pomoto. V zvezi s tem pa Vrhovno sodišče glede na potek upravnega postopka opozarja tudi na možnost, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa iz 28. člena ZUS-1 zaradi časa, ki je minil od vloge, s katero je bil upravni postopek začet, izpolnjene v vsakem primeru, ne glede na možnost vložitve pravnih sredstev (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

-------------------------------

Op. št. (1)V vlogi z dne 18. 2. 2024 je tožnica namreč med drugim navedla, da je toženko z zahtevo z dne 23. 6. 2023 pozvala na odločitev o dveh še neodločenih vprašanjih, da je toženka s sklepom z dne 17. 7. 2023 odločila le o enem od teh dveh vprašanj, o drugem (zahtevek za izdajo novega dovoljenja po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2) pa še vedno ni odločeno, zaradi česar je bila 25. 1. 2024 vložena tožba zaradi molka uprave.