Jedro

Tako iz točke 4 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kot tudi iz drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP, torej izhaja, da v postopku zavarovanja s predhodno odredbo (nepogojne) zastavne pravice ni mogoče pridobiti. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik do začetka postopka insolventnosti izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko je izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se postopek zavarovanja s predhodno odredbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Pg 31/2011 z dne 27. 2. 2014 (pravilno: 26. 6. 2013), ki je bil z dnem 11. 2. 2014 zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjen, ustavi, vsa v tem postopku opravljena dejanja pa razveljavijo.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka zavarovanja, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se postopek zavarovanja s predhodno odredbo po sklepu Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Pg 31/2011 z dne 27. 2. 2014 (pravilno: 26. 6. 2013), ki je bil z dnem 11. 2. 2014 zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjen, nadaljuje.

2. Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka sedaj veljavnega 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 5. 8. 2014 izhaja, da je upraviteljica mag. T.T ločitveno pravico, prijavljeno na podlagi sklepa o zavarovanju I Pg 31/2011 z dne 27. 2. 2014 (pravilno: 26. 6. 2013), priznala pod razveznim pogojem, ob upoštevanju določb ZFPPIPP, ki določajo, da se z dnem začetka postopka prisilne poravnave postopki izvršbe in zavarovanja prekinejo, v primeru stečaja pa se postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavi, vsa dejanja, opravljena v tem postopku, pa razveljavijo (4. točka tretjega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZFPPIPP). V skladu z drugim odstavkom (spremenjenega) 216. člena ZFPPIPP pa se tudi v primeru pravnomočno potrjene prisilne poravnave postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavi, vsa opravljena dejanja pa se razveljavijo. Upnik niti v primeru stečaja niti v primeru prisilne poravnave ne more pridobiti ločitvene pravice, zato se lahko slednja prizna le pod razveznim pogojem nastanka ene od situacij, ki so predvidene v določbah ZFPPIPP. Iz seznama terjatev z dne 15. 10. 2014 jasno izhaja, da je terjatev tožnice navadna in bo poplačana v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave.

Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavi, opravljena dejanja pa razveljavi. V potrditev svojih navedb toženka predloži sklepe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki upoštevajoč (spremenjen) drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP, vsebujejo odločitev, za katero se zavzema.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Utemeljena je pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevati drugi odstavek sedaj veljavnega 216. člena ZFPPIPP, v katerem je določeno, da izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave ustavi postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. tega zakona, in razveljavi dejanja, opravljena v tem postopku.

5. V obravnavani zadevi se je izvršilni postopek nadaljeval v pravdi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (primerjaj drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Tožnica je v tem postopku predlagala in tudi dosegla izdajo predhodne odredbe z rubežem premičnin toženke in vpisom rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. V nadaljevanju je bil postopek zavarovanja zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad toženko prekinjen (sklep z dne 27. 2. 2014), z izpodbijanim sklepom pa ga je sodišče prve stopnje nadaljevalo. Iz razlogov odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje prekinjen postopek zavarovanja s predhodno odredbo nadaljevalo, saj potrjena prisilna poravnava na zavarovane in prednostne terjatve ter na izločitvene pravice ne učinkuje (213. člen ZFPPIPP).

6. S takšnim stališčem sodišča prve stopnje ni mogoče soglašati.

7. V 132. členu ZFPPIPP so urejeni pravni učinki postopka zaradi insolventnosti na postopke izvršbe in zavarovanja. Iz prvega odstavka izhaja, da se postopki izvršbe in zavarovanja zaradi postopka prisilne poravnave nad dolžnikom prekinejo. Nadaljujejo se lahko le na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja (drugi odstavek citiranega člena).

8. Glede pravnih posledic stečajnega postopka na postopke izvršbe in zavarovanja je bila citirana zakonska določba v tretjem odstavku z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), z veljavnostjo od 7. 12. 2013, dopolnjena, tako da so pravne posledice začetka stečaja izrecno urejene za posamezno vrsto zavarovanja. Za zastavno pravico na nepremičnini in premičnini v točkah 1, 2 in 3 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, dodana pa je še 4. točka, iz katere izhaja, da se postopek zavarovanja s predhodno in začasno odredbo z začetkom stečaja ustavi in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

9. Z novelo ZFPPIPP-F je bila dopolnjena tudi določba 216. člena ZFPPIPP. Za prvim odstavkom je bil dodan drugi odstavek, ki glasi: „Izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave ustavi postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona in razveljavi dejanja, opravljena v tem postopku.“

10. Tako iz točke 4 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kot tudi iz drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP, torej izhaja, da v postopku zavarovanja s predhodno odredbo (nepogojne) zastavne pravice ni mogoče pridobiti. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik do začetka postopka insolventnosti izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko je izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).

11. Kar zadeva stečaj, je treba poudariti, da z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo denarne terjatve,v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil. Položaj je enak položaju, ko je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali je prenehala (primerjaj 3. točko prvega odstavka 264. člena ZIZ). Uresniči se razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica, zato se v skladu s točko 4 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavi,vsa dejanja, opravljena v tem postopku pa razveljavijo.

12. Takšno stališče izhaja iz sodne prakse, tako tiste pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F (sklep VSL I Cpg 285/2012 z dne 17. 4. 2012 in sklep VSL I Cpg 938/2013 z dne 3. 9. 2013), kot tudi tiste po njeni uveljavitvi (sklep VS RS III Ips 71/2004 z dne 20. 1. 2015, sklep VSL I Cpg 450/2014 z dne 8. 4. 2014 in sklep VSL I Cpg 789/2014 z dne 8. 5. 2014).

13. V zvezi s postopkom prisilne poravnave pa je glede na spremenjeno določbo 216. člena ZFPPIPP treba poudariti naslednje: Ko sodišče izda sklep o začetku postopka prisilne poravnave, se prisilna poravna lahko konča samo na dva načina. Upniki lahko z zadostno večino sprejmejo predlog prisilne poravnave in s tem privolijo v predlog zmanjšanja njihovih terjatev ter odložitev njihove zapadlosti (sklep o potrditvi prisilne poravnave). Če pa upniki ne dosežejo ustrezne večine, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Z dnem izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave tako postane gotovo, da terjatev upnika v celotni zavarovani višini ne obstaja več oziroma je prenehala. Ne glede na izid postopka prisilne poravnave je jasno, da terjatev upnika, ki je zavarovana s predhodno odredbo, ne bo obstajala več v takšni obliki in višini, kot v času, ko je bila izdana predhodna odredba v zavarovanje te terjatve. Če je prisilna poravnava potrjena z zahtevano večino, je upnik poplačan pod pogoji potrjene prisilne poravnave, če pa se to ne zgodi, izda sodišče sklep o začetku stečajnega postopka (da postane z začetkom stečaja gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo denarne terjatve,v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, pa je že bilo navedeno).

14. Ker v obravnavani zadevi terjatev upnika, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, v trenutku, ko se je začel postopek prisilne poravnave, ni bila pravnomočno ugotovljena, tudi pogoji za izvršbo niso bili izpolnjeni, v posledici tega pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno. Res je, da je bil do začetka postopka insolventnosti (že) opravljen rubež dolžnikove premičnine (poročilo izvršitelja M.T. sodišču z dne 4. 7. 2013, vendar pa v tistem trenutku izdane predhodne odredbe ni bilo mogoče (več) „opravičiti“, zato tudi poplačila terjatve iz predmetov zavarovanja ni bilo (več) mogoče doseči. To pa pomeni, da z uporabo 216. člena ZFPPIPP ni poseženo v (že) pridobljene pravice tožnice.

15. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in glede na (spremenjeno) določbo drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep spremenilo, tako da se postopek zavarovanja ustavi, vsa opravljena dejanja pa razveljavijo.

16. O stroških postopka zavarovanja v postopku pred sodiščem prve stopnje je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Ker je bil postopek zavarovanja ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena, tožnica sama krije stroške, ki so ji nastali v postopku zavarovanja na prvi stopnji. V pritožbenem postopku toženka stroškov ni priglasila.