Jedro

Le prošnja, ki vsebuje podatke, ki jih določa 32. člen ZBPP, je popolna vloga, ki jo je mogoče obravnavati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita 1. in 2. točka izreka sodbe in sklepa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbi tožene stranke, obe z dne 4.8.2006, s katerima je le-ta zavrgla tožnikovi prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Z 2. točko izreka pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

V obrazložitvi k 1. točki izreka se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev. Sklicuje se na določbe 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 12., 19., 20., 32., 33. in 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da je tožnik poziv za dopolnitev vloge prejel dne 3.7.2006 in na poziv za dopolnitev ni z ničemer reagiral. Iz stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 1213/2005 sicer izhaja, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v noveliranem 66. členu ZUP-C nima podlage za to, da v pozivu od stranke zahteva predložitev potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo nosilci javnih pooblastil. Vendar so specialne določbe 32. in 33. člena ZBPP po presoji sodišča relevantne pri razlagi pravnega vprašanja, ali tožena stranka v posamičnem primeru lahko zahteva od stranke predložitev listin iz 3. odstavka 66. člena ZUP. ZBPP glede obveznosti stranke, da predloži listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu, določa drugače, kot to vprašanje ureja določba 3. odstavka 66. člena ZUP. Ker vpogled v podatke o dejstvih iz uradnih evidenc s strani pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč lahko dejansko pomeni podaljševanje postopka ugotavljanja pogojev za podelitev brezplačne pomoči v primerjavi s situacijo, če s temi podatki oziroma listinami razpolaga stranka, ki jih lahko brez težav predloži organu za brezplačno pravno pomoč, je treba v skladu z uveljavljeno metodo razlage predpisa, šteti, da sme pristojni organ za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč pozvati prosilca, da predloži listine, četudi gre za listine iz 3. odstavka 66. člena ZUP, če bi na ta način postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči hitreje stekel. Iz poziva na dopolnitev vloge ne izhaja, da bi tožena stranka tožniku naložila kakšno obveznost, ki je ne bi mogel izpolniti tudi, če bi odgovoril na poziv sodišča. Tožena stranka je tožnika pozvala, da predloži ustrezne listine za obdobje 6 mesecev pred mesecem vložitve prošnje, kar tožnik po ugotovitvi tožene stranke ni storil. V obrazložitvi k 2. točki izreka pa se sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka sklicuje na določbo 5. odstavka 34. člena ZBPP.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo in sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. V pritožbi navaja, da razlogi nasprotujejo izreku izpodbijane sodbe. Upravno sodišče je očitno prezrlo, da se izpodbijata sklepa, s katerima je bil postopek končan zaradi zavrženja prošenj za BPP in da tožnik svoje pravice do BPP ne more uveljavljati, kar posledično pomeni, da mu je bila odvzeta tudi pravica do sodnega varstva. Interpretacija upravnega sodišča v izpodbijani sodbi je tudi diametralno nasprotna načelu varstva pravic stranke iz 7. člena ZUP, ker je bil edini efekt pozivnega dopisa tožene stranke ta, da se je upravni postopek res hitro in učinkovito zaključil, vendar tako, da se o pravici tožnika sploh ni razpravljalo. Za razsojo stvari je pomembno le to, da sta tožnikovi prošnji sposobni obravnave kljub dejstvu, da se tožnik na poziv na dopise sodišča ni odzval. Sklicuje se na določbe 66., 139., 140. in 180. člena ZUP. Zlati pa organ skladno s 140. členom ZUP ne sme zavreči strankine zahteve po 2. odstavku 67. člena ZUP samo zato, ker stranka v določenem roku ni predložila zahtevanih dokazov. Izrecno je predpisano, da mora organ tudi v tem primeru postopek nadaljevati in postopati tako, da si dokaze za vsebinsko odločanje priskrbi skladno s preiskovalnim načelom po uradni dolžnosti. V 33. členu ZBPP je izrecno navedeno, da organ za BPP zbere podatke o prosilcu, kadar je to potrebno, da se odobri brezplačna pravna pomoč ali da se preverijo podatki v prošnji, kar pa prvostopenjsko sodišče napačno interpretira in prihaja v nasprotje s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz sodbe v zadevi opr. št. I Up 1213/2005. Dopis tožene stranke je bil v nasprotju s 6. odstavkom 32. člena ZBPP, ker tožnik z dokumentacijo, k predložitvi katere ga je pozvala tožena stranka, sploh ni razpolagal in je tudi ni mogel pridobiti ter predložiti. Navedeno utemeljuje tudi poseg v sklep o stroških v zvezi s 154. členom ZPP in 5. odstavkom 34. člena ZBPP. Priglaša stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Po določbi 1. odstavka 32. člena ZBPP vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilec pisno na obrazcu, ki mu morajo biti priložene ustrezne listine. ZBPP v 2. odstavku 34. člena določa, da postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Po 1. odstavku 15. člena ZBPP se kot podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca oziroma za prosilca in njegovo družino za obdobje šest koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje.

Kot izhaja iz predloženih spisov, v obravnavanih zadevah tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista vsebovali vseh podatkov, ki jih določa ZBPP v 32. členu. Tožnik svojim vlogam med drugim ni priložil vseh dokazil o svojih prejemkih in prejemkih ostalih družinskih članov za obdobje šest koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, ki jo je vložil dne 4. 5.2006 (od meseca novembra torej do vključno meseca aprila 2006). Zato sta bili njegovi vlogi nepopolni. Le prošnja, ki vsebuje podatke, ki jih določa 32. člen ZBPP, je popolna vloga, ki jo je mogoče obravnavati. Ker pa v obravnavani zadevi tožnikovi vlogi nista bili popolni, ga je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno pozval, da svoji vlogi dopolni. V pozivu za dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč je tožena stranka navedla, da mora tožnik k svoji prošnji priložiti še zadnjo odločbo o dohodnini za vlagatelja in A.A., potrdila o osebnih dohodkih v bruto znesku v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za vlagatelja in A.A., morebitno odločbo Centra za socialo delo, potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev sina A.A., prometno dovoljenje za vozilo ali plovilo vlagatelja in sina A.A. ter potrdilo o morebitnih prihrankih. Vsi v pozivu navedeni podatki pa ne predstavljajo takšnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče pridobiti le na podlagi uradnih evidenc. Zato sklicevanje na določbo 66. člena ZUP v obravnavani zadevi ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči se upoštevajo tudi podatki o premoženjskem stanju tožnikovih družinskih članov. Finančni položaj prosilca pa se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene dajatve (12. člen ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči pa je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (1. odstavek 13. člena ZBPP). Glede na citirane določbe ZBPP in na vsebino, ki jo mora imeti po določbi 32. člena ZBPP vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča pravilno zahtevala dopolnitev tožnikove vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavani zadevi. Poziva na dopolnitev vloge z dne 30.6.2006 sta v obravnavanih zadevah vsebovala v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZUP tudi opozorilo, da bosta tožnikovi vlogi zavrženi, če ne bosta ustrezno dopolnjeni v roku 8 dni. Tožnik se po podatkih predložnih spisov na vlogi sploh ni odzval. Prav tako tožnik ni zaprosil za podaljšanje 8-dnevnega roka za dopolnitev vlog. Zato je po presoji pritožbenega sodišča presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnikovi vlogi na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP zavrgla, pravilna. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi pri odločitvi o stroških postopka se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe 5. odstavka 34. člena ZBPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Ker v tem upravnem sporu tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena in 154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).