Jedro

Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal nobenih drugih plačil na račun izterjevane terjatve, so vsled navedenemu neutemeljeni, saj četudi bi bilo pritrditi pritožbenim trditvam o izkazanem izplačilu nadur in regresa, je ugotoviti, da se tako trditve kot k ugovoru in sedaj k pritožbi priloženi dokazi nanašajo na izplačila, ki jih je dolžnik opravil na upnikov račun še pred odločitvijo sodišča prve stopnje, ki v predmetni izvršbi predstavlja izvršilni naslov, torej pred 3. 1. 2019. Pravilno je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžnikov ugovor v tem delu neobrazložen, saj glede na povzeto 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ takšne ugovorne trditve izvršbe ne preprečujejo, ker se nanašajo na dejstva, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. In III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi I 35/2020 z dne 28. 2. 2020 delno ustavilo za izterjavo regresa za leto 2015 v znesku 527,15 EUR bruto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka), v preostalem delu je dolžnikov ugovor zavrnilo (II. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrne upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 298,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za njihovo plačilo do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je upniku ob vsaki plači izplačal tudi nadure, vendar tega zaradi zamude pred delovnim sodiščem ni mogel dokazati, saj mu sodišče vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo, je pa to razvidno iz plačilnih list, ki jih prilaga. Prav tako prilaga potrdila o izplačilu regresa za leto 2016 in 2017. Priznava, da upniku ni izplačal odpravnine in odškodnine za nadomestilo odpovednega roka, vse ostale obveznosti pa je poravnal. Pojasnjuje, da bo zadeva dobila epilog v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter navaja dejstva, ki utemeljujejo predlog za obnovo postopka. Poudarja, da upnik ne more dobiti dvakratnega plačila, saj bi v tem primeru šlo za neupravičeno obogatitev. Predlaga ustavitev izvršbe v celoti.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Pritožbeno izpodbijana je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da so bile upniku vse terjatve že plačane, uveljavljal je torej ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je ugovor delno zavrnilo zato, ker iz k ugovoru priloženih listin izhaja le, da so bila na račun upnika opravljena izplačila plač, upnik pa je tem navedbam nasprotoval, vsled čemur je sodišče prve stopnje štelo ugovor za neobrazložen.

7. Po določbi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ izvršbo preprečuje prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal nobenih drugih plačil na račun izterjevane terjatve, so vsled navedenemu neutemeljeni, saj četudi bi bilo pritrditi pritožbenim trditvam o izkazanem izplačilu nadur in regresa, je ugotoviti, da se tako trditve kot k ugovoru in sedaj k pritožbi priloženi dokazi nanašajo na izplačila, ki jih je dolžnik opravil na upnikov račun še pred odločitvijo sodišča prve stopnje, ki v predmetni izvršbi predstavlja izvršilni naslov, torej pred 3. 1. 2019. Pravilno je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžnikov ugovor v tem delu neobrazložen, saj glede na povzeto 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ takšne ugovorne trditve izvršbe ne preprečujejo, ker se nanašajo na dejstva, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

8. Ker izvršbo prepreči le razveljavitev, odprava oziroma sprememba izvršilnega naslova (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), zatrjevanja, da bo dolžnik zoper izvršilni naslov vložil izredna pravna sredstva, pravilnosti zaključka sodišče prve stopnje o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora v tem delu ne morejo izpodbiti.

9. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. In III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).