Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da sta tožnica in pokojni A. A., sin tožencev, od aprila 2000 do 12. 5. 2009 živela v zunajzakonski skupnosti, - da sta sprva živela v stanovanju, ki je bilo v lasti tožničine matere, nato je mati tožnice to stanovanje prodala in sta skupaj s pokojnikom kupila vsak 1/2 hiše z zemljiščem v k. o. ..., že med trajanjem zunajzakonske skupnosti; - da sta iz kupnine od prodaje te nepremičnine med trajanjem zunajzakonske skupnosti kupila gradbeni parceli v k. o. ... in stanovanje, v katerem živi tožnica; - da sta tudi poslovni prostor kupila tožnica in pokojnik skupaj med trajanjem zunajzakonske skupnosti.

2. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je odločilo, da poslovni prostor št. 5 v stavbi št. 459 k. o. ..., zemljišči parc. št. 459/9 k. o. ... in parc. št. 459/9 k. o. ..., spadajo v skupno premoženje, da ima tožnica na tem premoženju 1/2 delež in da ta ne spada v zapuščino po pokojnem zunajzakonskem partnerju.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženca vlagata revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarjata, da sta na 6. strani pritožbe uveljavljala, da je 1/2 nepremičnine v k. o. ..., ki je bila prodana, predstavljala posebno premoženje pokojnika, da pa je drugostopenjsko sodišče njuno pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo v točki 12, da je bila nepremičnina k. o. ... kupljena že med trajanjem zunajzakonske skupnosti in da okoliščine v zvezi s prodajo te nepremičnine ne morejo vplivati na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča. Toženca v reviziji opozarjata, da sodišče v podlago odločbe ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranki nista zatrjevali. Opozarjata, da je bistvo razpravnega načela (7. člen ZPP), da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. svoje Menita, da sodišče zato, ker tožnica ni zatrjevala, da je bila nepremičnina v k. o. ... skupno premoženje, ne bi smelo uporabiti zakonske domneve iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( v nadaljevanju ZZZDR). Predlagata, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču druge stopnje.

5. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila

6. Revizija ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da glede na določbo prvega odstavka 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Tako je preverilo le, ali je sodišče druge stopnje zagrešilo očitano relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

8. Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Po prvem odstavku 59. člena ZZZDR pa se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

9. Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje, vloženo posebno premoženje lahko izgubi svojo naravo posebnega premoženja, da pa izkazan znatno večji vložek enega zakonca ali zunajzakonskega partnerja k pridobivanju skupnega premoženja lahko vpliva na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v njegovo korist. Takšne odločitve so bile praviloma sprejete v primerih, ko je skupno premoženje sestavljalo več stvari in sta v nakup ali ustvarjanje tega premoženja oba zakonca ali zunajzakonska partnerja, poleg posebnega premoženja enega od njiju ali obeh, znatno vlagala tudi delo in sredstva pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti.1

10. Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči v k. o. ... kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini v k. o. ...). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina v k. o. ... njuno skupno premoženje. Sodišči tako nista prekoračili trditvene podlage tožnice in nista zagrešili očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

11. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi revizije.

1 Na primer zadevi Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 236/2008 in II Ips 460/2008.