Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
18. 12. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 749/2001 z dne 27. 3. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 1043/2000 z dne 2. 2. 2001 se ne sprejme.
1.V pravdi zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo pritožnikov zoper sklep sodišča druge stopnje. Pritožnika sta se zoper tak sklep pritožila, Višje sodišče pa je njuno pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrnilo.
2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata v izreku navedena sklepa. Iz laične ustavne pritožbe izhaja, da se ne strinjata z odločitvijo sodišča, zlasti menita, da bi moralo sodišče spremeniti svojo odločitev o plačilu sodne takse. Kršitve ustavnih pravic vidita pritožnika v tem, da sodišče ni odločilo v njuno korist.
3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je glede na 50. člen Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) le, da ugotovi, ali ni bila z izpodbijanima sodnima odločbama pritožnikoma kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zgolj dejstvo, da pritožnika v sodnem postopku nista uspela, še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivo pravno stališče. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.
4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger