Jedro

Po šestem odstavku 129.a člena ZKP o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči s sodbo presednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi torej moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom.

Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana odločba spremeni tako, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši. II. Stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca in nagrada ter potrebni izdatki zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedenim sklepom (pravilno sodbo) odločilo, da se neplačana denarna kazen v višini 50,00 EUR, ki je bila obsojenemu A. A. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 63231/2012 z dne 9. 12. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 63231/2012 z dne 10. 9. 2015, na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska neplačane denarne kazni določi en dan zapora in se obsojenemu izreče dva dni zapora.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obsojenčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se denarna kazen obsojencu ne spremeni v kazen zapora.

3. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijano odločbo je bilo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje opozarja na določilo šestega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), da o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati v kazen zapora, odloči s sodbo predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi torej v predmetni zadevi moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom. Sodišče druge stopnje je zato navedeno odločbo preizkusilo tudi na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 383. člena ZKP in pri tem ugotovilo kršitev kazenskega zakona v škodo obsojenca.

5. Po določbi prvega odstavka 93. člena KZ-1B, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in tudi v času izreka sodbe, zastara izvršitev denarne kazni kot stranske kazni, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena. Obsojenemu A. A. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 63231/2012 z dne 9. 12. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 63231/2012 z dne 9. 10. 2015 izrečena kazen eno leto in en mesec zapora in stranska denarna kazen v višini 20 dnevnih zneskov, pri čemer en dnevni znesek znaša 10,00 EUR, skupaj torej 200,00 EUR. Glede na predstavljene podatke je sodba, s katero je bila obsojencu izrečena stranska denarna kazen, postala pravnomočna 9. 10. 2015. Sodišče prve stopnje je navedeno odločitev sprejelo 10. 9. 2019, vendar pa je bil spis predložen v odločanje Višjemu sodišču v Ljubljani dne 23. 10. 2019, torej že po nastopu zastaranja izvršitve stranske denarne kazni.

6. Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši. 7. Glede na odločitev, ki jo je sprejelo, sodišče druge stopnje pritožbenih navedb pritožnika ni presojalo.

8. Odločba o stroških tega postopka temelji na določilu prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP.