Jedro

Dokazovanje kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika.

Izrek

Pritožbi zagovornika starejšega mladoletnika A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 1. 2. 2022 starejšemu mladoletniku A. A. po 78. členu Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s 375. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ter po 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1 še navodilo, da obiskuje Društvo za nenasilno komunikacijo. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) stroški tega postopka ter nagrada in potrebni izdatki zagovornika starejšega mladoletnika obremenjujejo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik starejšega mladoletnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da ugotovi, da starejši mladoletnik ni izpolnil objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ter temu ustrezno spremeni še izrečeni vzgojni ukrep ali sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo je odgovorila višja državna tožilka, ki nasprotuje navedenemu izpodbojnemu razlogu in pritožbeni obrazložitvi ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno, napadeni sklep sodišča prve stopnje pa potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s kaznivim dejanjem grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 temeljilo na oškodovančevi izpovedbi, ki jo je povezalo z dejstvom, da je starejši mladoletnik predhodno najmanj enkrat z golo pestjo in najmanj trikrat s pestjo, na kateri je imel nameščen kovinski „bokser“, udaril v predel glave, prsnega koša in trebuha ter s tem izpolnil znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1. Zagovora starejšega mladoletnika v delu, ko je zanikal, da bi oškodovancu sploh izrekel, da ga bo ubil, ni sprejelo, kot predhodno ni upoštevalo zagovora v delu, ko je povedal, kdo vse je bil tedaj z njim in kdo z oškodovancem, ki bi mu naj po prvem dejanju tudi grozil. Prav tako ni upoštevalo oškodovančeve izpovedbe v delih, po katerih je mogoče oceniti, da oškodovanec v pretepu ni bil povsem v podrejenem položaju oziroma da se je starejšemu mladoletniku bolj ali manj uspešno zoperstavljal. Pri takšnem stanju stvari in glede na zahtevani ustrahovalni namen, ki mora biti storilcu navedenega kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 prav tako dokazan, se zgornja povezava med oškodovančevo izpovedbo in predhodno storjenim kaznivim dejanjem hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 kot indičnim dejstvom, izkaže za podlago, ki zaenkrat še ne omogoča zanesljivih ugotovitev, ali in kaj je starejši mladoletnik oškodovancu po dejanju izrekel, kaj ga je pri tem vodilo, smiselnost ravnanja glede na dokončanost predhodnega dejanja in dodatno, ali česa podobnega ni morebiti izrekel tudi oškodovanec starejšemu mladoletniku. Dopolnitev dokazovanja kot je bila nakazana že v obdolženčevem zagovoru je zato nujna in je bilo pritožnikovim dvomom o starejšem mladoletniku kot storilcu drugega kaznivega dejanja po obrazloženem pritrditi, napadeni sklep pa po prvem odstavku 392. člena ZKP razveljaviti.

6. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje dokazni postopek ustrezno dopolnilo ter po dokazni oceni, v kateri bo upoštevana vsa odločilna vsebina izvedenih dokazov, v zadevi znova odločilo.