Jedro

Ne drži pritožbeni očitek, da nikjer ni določeno, da se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost nad zakonsko določeno mejo ne upošteva pri tožnikovi plačilni sposobnosti. Pojem plačilne sposobnosti iz četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS na katerega se sklicuje toženka, je opredeljen v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Gre za znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitev (6. točka 2. člena Uredbe). Pri samski osebi je plačilna sposobnost presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti (prvi odstavek 15. člena Uredbe), plačilna sposobnost družine upravičenca pa je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine (drugi odstavek 15. člena Uredbe). V prvem odstavku 7. člena ZINNI je izrecno določeno, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Ker je plačilna sposobnost po Uredbi odvisna od dohodka, prav ta pa se po prvem odstavku 7. člena ZINNI ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost pri presoji plačilne sposobnosti ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da se odločba toženca št. ... z dne 19. 9. 2023 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 25. 11. 2022 odpravita.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila odločba upravnega organa prve stopnje izdana po tem, ko je tožnik 10. 10. 2022 na transakcijski račun prejel nakazilo v višini 29.093,31 EUR na podlagi ZINNI. Glede na določbo četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS, je upravni organ prve stopnje razveljavil predhodno odločbo, na podlagi katere je bil tožnik upravičen do delne oprostitve plačila institucionalnega varstva in ugotovil, da tožnik ne more več biti upravičen do delne oprostitve plačila institucionalnega varstva. Tožnik je nastanjen v Varstveno delovnem centru B. Z odločbo z dne 19. 8. 2022 mu je bila priznana pravica do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost po ZINNI v višini 29.093,31 EUR. CSD je ta znesek upošteval pri sposobnosti plačila storitve institucionalnega varstva. Za plačilo storitev institucionalnega varstva velja specialna ureditev 30.a člena ZUPJS, ki med drugim določa, da se sredstva na transakcijskem računu nad zneskom, ki presega mejo določeno v tretjem odstavku 18. člena ZUPJS oziroma presega 2.500 EUR za samsko osebo ali 3.500 EUR za družino, prištejejo k ugotovljeni plačilni sposobnosti upravičenca. Ta denarna sredstva se ne upoštevajo niti kot dohodek niti kot premoženje (oziroma prihranek). Zavezanci imajo v tem postopku drugačen položaj kot pri drugih pravicah, saj so dolžni sofinancirati tujo storitev in ne svojo storitev oziroma storitev za povezano osebo, kar pomeni, da je treba narediti nekaj izjem glede na druge pravice. Zaradi tega se sredstva na transakcijskem računu, nad določenim predhodno navedenim zneskom, prištejejo k plačilni sposobnosti upravičenca. Če bi imel zakonodajalec namen, da se izplačila po ZINNI ne bi upoštevala pri plačilni sposobnosti upravičenca do storitev institucionalnega varstva, bi to, glede na ureditev iz četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS, moral izrecno urediti. Plačilna sposobnost je odvisna od dohodka. Vendar se prejetega nadomestila ni štelo v dohodek. Da se na tožnikov transakcijski račun izplačanega nadomestila po ZINNI ne bi upoštevalo, upoštevaje četrti odstavek 30.a člena ZUPJS, pri odločanju o sposobnosti plačila institucionalnega varstva, ni nobene pravne podlage. Nelogično in nesistemsko bi bilo, da bi tožniku, ki razpolaga s toliko finančnimi sredstvi, kot je razpolagal tožnik po prejemu izplačil po ZINNI, občina doplačevala storitev institucionalnega varstva. Tožnikova plačilna sposobnost storitve institucionalnega varstva v preteklosti, bi v kolikor bi ta sredstva prejemal predhodno sukcesivno, bila višja, kot je bila sicer. Posledično bi bil nižji prispevek občine. Določba 7. člena ZINNI predstavlja izjemo od siceršnje ureditve uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, zato jo je treba tolmačiti ozko. Nobena razlagalna metoda ne more privesti do zaključka, da 7. člen ZINNI lahko poseže v četrti odstavek 30.a člena ZUPJS. Določba 30.a člena ZUPJS je bila z novelo ZUPJS-C uveljavljena tudi zaradi pripomb občin in zavezancev, da se sredstev na transakcijskih računih upravičencev ne bi upoštevalo pri njihovi sposobnosti plačila storitev institucionalnega varstva. Ta meja je bila določena zato, da bodo imeli upravičenci, ki imajo prihranke, več razpoložljivega denarja od upravičencev, ki prihrankov nimajo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in je odločitev materialno pravno pravilna.

6.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 19. 9. 2023 v zvezi z odločbo CSD z dne 25. 11. 2022, s katero je bilo odločeno, da z dnem 31. 10. 2022 preneha veljati odločba CSD z dne 5. 5. 2022. S to odločbo je bilo odločeno, da je tožnik, ki je nastanjen v Varstveno delovnem centru B., oproščen plačila storitev institucionalnega varstva v višini 1.379,44 EUR, da znaša njegov prispevek 764,63 EUR, in da oprostitev plačila storitev doplača Občina C.

7.Z Zakonom o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost (ZINNI) se je uredila pravica do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost osebi, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) ni imela priznane pravice do nadomestila za invalidnost, pridobila pa jo je po zaključku šolanja (1. člen ZINNI).1 Tožnik je na podlagi odločbe CSD z dne 19. 8. 2021, 10. 10. 2022 iz naslova neizplačanega nadomestila za invalidnost prejel nakazilo v višini 29.093,31 EUR, ki ga je toženka upoševala pri presoji upravičenosti do oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva in izdala izpodbijani odločbi na podlagi katerih tožnik ni več delno oproščen plačila storitev. Sporno je materialnopravno vprašanje, ali se nakazilo, ki ga je tožnik prejel, upošteva pri presoji upravičenosti do oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva.

8.Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v četrtem odstavku 30.a člena določa, da se ne glede na določbe tega zakona, denarna sredstva upravičenca do socialnovarstvene storitve na transakcijskem ali drugem bančnem računu nad mejo, določeno v tretjem odstavku 18. členu tega zakona2, prištejejo k plačilni sposobnosti upravičenca.

9.Ne drži pritožbeni očitek, da nikjer ni določeno, da se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost3 nad zakonsko določeno mejo ne upošteva pri tožnikovi plačilni sposobnosti. Pojem plačilne sposobnosti iz četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS na katerega se sklicuje toženka, je opredeljen v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Gre za znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitev (6. točka 2. člena Uredbe). Pri samski osebi je plačilna sposobnost presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti (prvi odstavek 15. člena Uredbe), plačilna sposobnost družine upravičenca pa je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine4 (drugi odstavek 15. člena Uredbe). V prvem odstavku 7. člena ZINNI je izrecno določeno, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Ker je plačilna sposobnost po Uredbi odvisna od dohodka, prav ta pa se po prvem odstavku 7. člena ZINNI ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost pri presoji plačilne sposobnosti ne more upoštevati.

10.Ravno tako sta pri razlagi zakonov pomembni namenska in sistemska razlaga, pri katerih je potrebno ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen posamezne določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Drži sicer, da bi se ob rednem izplačevanju nadomestilo za invalidnost upoštevalo kot dohodek tožnika (16. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS) in bi bila delna oprostitev plačila storitev tožnika posledično nižja. Vendar pa je namen ZINNI, kot specialnega predpisa, po pravilni presoji prvostopenjska sodišča, prav poprava krivic osebam, ki pravice do nadomestila za invalidnost po 18. letu niso imele priznane (čeprav bi jo morale imeti). Pri nakazilu, ki ga je tožnik prejel zaradi odprave nepravilnosti, gre za edino nakazilo, ki se lahko izplača po ZINNI in drugega nakazila po ZINNI upravičenec niti ne bi mogel prejeti. Razlogovanje toženke, da je nakazilo potrebno upoštevati pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, bi pomenilo, da je potrebno izplačilo po ZINNI vselej upoštevati pri uveljavljanju pravic. Da to ni bil namen zakonodajalca izhaja iz prvega odstavka 7. člena ZINNI, ki dohodke po tem zakonu izključuje pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in določa, da se izplačila po tem zakonu upoštevajo le pri uveljavljanju pravice do izredne denarne socialne pomoči. Zato nadomestila po ZINNI ni sprejemljivo upoštevati niti kot dohodek niti kot premoženje ali prihranek oziroma kako drugače.

11.V okoliščinah konkretnega primera, ko je bil ZINNI sprejet prav zaradi odprave nesprejemljive prakse centrov za socialno delo, je povsem neutemeljen pritožbeni očitek, da se sredstva na transakcijskem računu nad določenim zneskom prištejejo k plačilni sposobnosti upravičenca, ker so zavezanci (v tem primeru občina) dolžni sofinancirati tujo storitev.

12.Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da ni prav, da se izplačilo iz naslova neizplačanega nadomestila za invalidnost upošteva pri oprostitvi plačila socialnovarstvenih storitev. To pomeni, da odločba z dne 5. 5. 2022 ni prenehala veljati in je tožnik še vedno delno oproščen plačila storitev.

13.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Do tega je prišlo zaradi prakse centrov za socialno delo, ki posameznikom, ki so sicer izpolnjevali pogoje za priznavanje statusa invalida po ZDVDTP, statusa invalida po 18. letu, če so se le-ti šolali, niso priznavali (Predlog ZINNI).

2Kot premoženje se ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od 2.500 EUR, oziroma družina do 3.500 EUR.

3Ki bi moralo biti tožniku priznano tudi po dopolnjenem 18. letu starosti, tj. od 29. 5. 2011 do 30. 9. 2017.

4Meja socialne varnosti je znesek, ki mora po tej uredbi ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev (5. točka 2. člena Uredbe).