Jedro

ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah vzelo na znanje umik ugovora, vloženega zoper sklep Dn 100552/2015 z dne 15.5.2015. 2. Zoper sklep je vložila pritožbo nasprotna udeleženka zaradi zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb zemljiškoknjižnega postopka. Nasprotna udeleženka je po pooblaščencu - Odvetniški družbi G., o.p. - d.o.o. vložila ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega pomočnika, ki je dovolil vknjižbo lastninske pravice na uvodoma navedeni nepremičnini v korist predlagateljice L.P. Z vlogo z dne 5.6.2015 je nasprotna udeleženka po navedbah iz obrazložitve izpodbijanega sklepa po pooblaščencu, odvetniku T., umaknila ugovor, na podlagi česar je sodišče sprejelo izpodbijano odločitev. Stanje spisa za takšno odločitev ni dajalo podlage. Pooblaščenec nasprotne udeleženke je že v ugovoru izpostavil vrsto dejanskih in pravnih trditev, katerih bistvena teza je bila ničnost darilne pogodbe. Prav tako je opozoril na ravnanje sina nasprotne udeleženke T.P., zaradi katerih je sploh prišlo do sklenitve darilne pogodbe in kasnejše vknjižbe v korist njegove hčere, vnukinje nasprotne udeleženke. Z dvema vlogama je v nadaljevanju opozoril tudi na možnost procesnih zlorab s strani imenovanega. V vlogi z dne 1.6.2015 je izrecno opozoril, da obstaja možnost zlorabe pooblastila s strani T.P., z vlogo z dne 18.6.2015 pa na podlagi informacije, da bi naj prišlo do umika ugovora, ponovil obstoj razlogov za zlorabo pooblastila in potrdil, da nasprotna udeleženka vztraja pri ugovoru. Kljub opozorilom je očitno zemljiškoknjižna sodnica izdala izpodbijani sklep in umik štela kot veljavno procesno opravilo. Najmanj, kar je, bi morala pooblaščencu, ki je ugovor vložil, pooblastilo pa mu ni bilo preklicano, umik vročiti, da se do takšnega ravnanja drugega pooblaščenca opredeli. Ne le to, zemljiškoknjižna sodnica bi ob potrebni skrbnosti morala vedeti, da je pri nepremičnini, ki je predmet tega postopka, vpisana zaznamba osebnega stanja, in sicer zaznamba uvedbe postopka za odvzem poslovne sposobnosti, na kar bi moralo sodišče že po uradni dolžnosti paziti pri vprašanju obstoja veljavnega pooblastila. Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) celo izrecno dolžno procesno ukrepati, če se pojavi dvom v pristnost pisnega pooblastila. V skladu z 98. členom ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Nasprotna udeleženka se ne spominja, da bi odvetniku T. kdajkoli dala kakšno pooblastilo za zastopanje. Je pa očitno, da je takšno pooblastilo dala T.P., generatorju protipravnega ravnanja glede navedenega zemljiškoknjižnega vpisa in sklenitve darilne pogodbe. Nasprotna udeleženka ni ne želela ne soglašala, da se njen ugovor umakne in sodišče bi moralo najprej razčistiti vprašanje obstoja pooblastilnih razmerij.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica L.P. in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker je predmet presoje pritožbenega sodišča odločitev na podlagi umika ugovora, se je pritožbeno sodišče glede pritožbenih očitkov v zvezi s pooblastilnimi razmerji omejilo na presojo pooblastila odvetniku T. za navedeno procesno dejanje.

6. ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je nasprotna udeleženka dne 2.6.2015 za urejanje njenih pravnih razmerij pooblastila svojega sina, T.P., ki ga pa ni izrecno pooblastila za prenos pooblastila na drugega. V konkretnem primeru pa je odvetnik T. umaknil ugovor prav na podlagi pooblastila z dne 5.6.2015, ki ga je nanj prenesel T.P., ki za tak prenos ni imel veljavnega pooblastila. S tem je bila kršena določba 96. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v nov postopek, v katerem naj upošteva prej navedeno. Glede na naravo odločitve, vse ostale pritožbene navedbe niso relevantne.