Jedro

Ob pravilni uporabi 149. člena ZZK-1 v povezavi z 267. členom SPZ je pravilna ocena, da je bil po določbah ZTLR zapis odložnega pogoja v zemljiškoknjižnem dovolilu dopusten, to pa pomeni, da bi moral upnik poleg prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom v konkretni zadevi predložiti tudi pobotnico.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne opravi in se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sklenilo, da se, pri nepremičnini parc. št. 1573/4, k.o. ... v lasti H. B. in L. D., vsake do ene polovice, na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 30.12.1994 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 15.12.1995, opr. št. II R 2374/95 Okrajnega sodišča v Ljubljani, dovoli vknjižba lastninske pravice na osebo z imenom K. L. ter posledično prav tako vknjižba hipoteke v znesku 3.000.000,00 SIT s pripadki, kot je razvidna iz pogodbe o odobritvi dolgoročnega posojila št. DK 253/95 z dne 11.12.1995 in zgoraj navedenega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 15.12.1995, v korist K... d.d. - v stečaju.

Zoper takšno odločitev se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila B. H. (v nadaljevanju pritožnica), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl., v nadaljevanju ZPP), in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da vknjižbo lastninske pravice na L. K. ter vknjižbo hipoteke v korist K... d.d. - v stečaju, zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s tem, da se spis dodeli v odločanje drugemu sodniku. V svoji pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni sledilo jasnim navodilom pritožbenega sodišča v sklepu z dne 7.5.2008, v katerem je navedeno, da je ob pravilni uporabi 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nasl., v nadaljevanju ZZK-1) v povezavi z 267. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) pravilen zaključek, da bi moral upnik v konkretni zadevi poleg prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom predložiti še pobotnico, ker je bil po določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/1980, v nadaljevanju ZTLR) zapis odložnega pogoja v zemljiškoknjižnem dovolilu dopusten. Zemljiškoknjižna sodnica je namreč v ponovljenem postopku štela pogoj v zemljiškoknjižnem dovolilu ponovno za nezapisan in se pri tem sklicevala na uporabo 5. odstavka 149. člena ZZK-1. Pritožnica opozarja, da se določilo 5. odstavka 149. ZZK-1 člena nanaša na 36. člen istega zakona, ki se uporablja samo za zemljiškoknjižna dovolila na katerih se podpis overi po uveljavitvi ZZK-1, to se pravi po 1.1.2003, konkretno zemljiškoknjižno dovolilo, dano pod odložnim pogojem v kupoprodajni pogodbi z dne 30.12.1994, pa je bilo nesporno overjeno pred 1.1.2003. Pritožnica izpostavlja, da upnik v konkretnem primeru pobotnice ni mogel predložiti, ker odložni pogoj, določen v zemljiškoknjižnem dovolilu, ni bil nikoli izpolnjen, pobotnica pa ne izstavljena. Sodišče prve stopnje je tako dovolilo vpis, ne da bi preverilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za vpis lastninske pravice in posledično hipoteke. Ker sodišče v sklopu ugotavljanja, ali so pogoji za vpis izpolnjeni, sploh ni preverjalo, ali je predložena pobotnica oziroma o tem v izpodbijanem sklepu nima razlogov, je bistveno kršilo pravila postopka, hkrati pa je ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v sklepu z dne 7.5.2008, s katerim je zadevo vrnilo v ponoven postopek, zemljiškoknjižnemu sodišču naložilo, da mora najprej ugotoviti, ali gre za postopek odločanja po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi in znotraj tega za vpis lastninske pravice na dolžnika po četrtem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl., v nadaljevanju ZIZ) ali pa gre za vpis lastninske pravice in hipoteke na predlog upnika na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve s hipoteko, nato pa, glede na to, za katerega od postopkov gre, ponovno oceniti, ali so res izpolnjeni pogoji za vpis po 148. členu ZZK-1. Hkrati je opozorilo, da ima pritožnica prav, ko opozarja, da je zemljiškoknjižna sodnica napačno odločila, da se šteje za ničnega tisti del zemljiškoknjižnega dovolila, ki določa odložni pogoj. SPZ v drugem odstavku 267. člena namreč določa, da se v primeru, če je bil pred uveljavitvijo SPZ veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo, vpis na podlagi tega pravnega posla izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. ZTLR, ki je veljal pred SPZ, ni predpisoval nepogojnosti izjave volje in takšna zemljiškoknjižna dovolila po določbah ZTLR niso bila nična. Ob pravilni uporabi 149. člena ZZK-1 v povezavi z 267. členom SPZ je torej pravilna ocena, da je bil po določbah ZTLR zapis odložnega pogoja v zemljiškoknjižnem dovolilu dopusten, to pa pomeni, da bi moral upnik poleg prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom v konkretni zadevi predložiti tudi pobotnico.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sedaj razvidno, da je postopek tekel po uradni dolžnosti, sicer pa je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku, kljub jasnim navodilom pritožbenega sodišča navedenim zgoraj, štelo pogoj, da je za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila v kupoprodajni pogodbi z dne 30.12.1994 potrebno predložiti tudi pobotnico, za nezapisan. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo s tem, da ZZK-1 v 4. odstavku 149. člena določa, da je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. V dani situaciji, ko imamo opravka s pogojnim zemljiškoknjižnim dovolilom, izstavljenim pred 1.1.2003, ko je začel veljati SPZ, je zato, po mnenju sodišča prve stopnje, pogoj potrebno šteti za nezapisan, saj zelo jasno pravilo iz 5. odstavka 149. člena ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti iz prodajne oziroma druge pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Že zgoraj je bilo pojasnjeno zakaj je takšno stališče sodišča prve stopnje napačno, pritožnica pa poleg tega utemeljeno izpostavlja, da se 5. odstavek 149.člena ZZK-1, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, nanaša na 36. člen istega zakona, ki se uporablja samo za zemljiškoknjižna dovolila, na katerih se podpis overi po začetku uporabe ZZK-1, to se pravi po 1.1.2003 (glej 1. točko 3. odstavka 246. člena ZZK-1), konkretno zemljiškoknjižno dovolilo, dano pod odložnim pogojem v kupoprodajni pogodbi z dne 30.12.1994, pa je bilo nesporno overjeno pred 1.1.2003. V sklepu pritožbenega sodišča z dne 7.5.2008 je bilo zavzeto jasno stališče glede materialnega prava, z razveljavitvijo pa je bila strankam dana tudi možnost, da se do stališča pritožbenega sodišča dodatno opredelijo, zato ni več ovir, da pritožbeno sodišče v tej zadevi izpodbijanega sklepa ne bi spremenilo samo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pogoji za utemeljenost vpisa, ki so določeni v 148. oziroma 149. členu ZZK-1 in po katerih je utemeljenost vpisov presojalo sodišče prve stopnje, niso izpolnjeni. Samo zemljiškoknjižno dovolilo v kupoprodajni pogodbi z dne 30.12.1994, brez pobotnice, v konkretni zadevi namreč ne daje podlage za vpis lastninske pravice L.K. in posledično za vpis hipoteke na spornih nepremičninah v korist K... d.d. - v stečaju. Obstoja pobotnice nobeden izmed udeležencev postopka ni niti zatrjeval, medtem ko je pritožnica izrecno izpostavila, da pobotnice ni nikoli izstavila. Še več, podatki spisa potrjujejo celo, da je bila kupoprodajna pogodba z dne 30.12.1994, katere bistveni del je tudi sporno zemljiškoknjižno dovolilo, razdrta po samem zakonu 2.10.1995 (glej izrek sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16.3.2006, opr. št. P 3954/2005-I na listovni številki 4 in 5, na katero je v svoji vlogi z dne 20.11.2007 izrecno opozorila pritožnica in ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21.3.2007, opr. št. I Cp 6159/2006).

Upoštevajoč zgoraj navedeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot izhaja iz izreka.