Jedro

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika že v vlogi z dne 31. 3. 2017 navedla, da sta preko sistema eDavki pripravila ugovor zoper informativni izračun in ga tudi oddala. Zakaj toženka tem navedbam tožnikov ne sledi, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Toženka zgolj navaja, da sta tožnika dne 3. 4. 2017 sicer pripravila ugovor zoper informativni obračun, kar je razvidno iz informacijskega sistema, nista pa odposlala. Pri tem pa ne pojasni niti, na katerih ugotovitvah navedena ugotovitev temelji niti zakaj šteje navedbo tožnikov, da sta ugovor preko sistema eDavki tudi oddala, za neresnično.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklepa Finančne uprave Republike Slovenije št. 4210-6299/2017-2 z dne 6. 11. 2017 in št. 4210-6298/2017-2 z dne 6. 11. 2017 se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijanima sklepoma na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot prepozna zavrgla ugovora tožnikov z dne 31. 8. 2017 zoper informativna izračuna dohodnine za leto 2016 Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 04-66361 in št. DT 03-17457, oba z dne 31. 3. 2017. V obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski organ v zadevi odmere dohodnine za leto 2017 tožnikoma sestavil informativni izračun dohodnine, ki je bil tožnikoma v skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vročen z navadno vročitvijo, po katerem se šteje, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Predmetna izračuna dohodnine sta bila odpremljena 31. 3. 2017, ugovor pa sta vložila 31. 8. 2017, kar je po preteku 15 dni od vročitve informativnega izračuna. Na ugovor tožnikov z dne 31. 8. 2017, da sta tožnika zoper navedena informativna izračuna dohodnine preko sistema eDavki ugovarjala že dne 3. 4. 2017 odgovarja, da je bil ugovor tožnikov dne 3. 4. 2017 med dokumenti v pripravi, kar posledično pomeni, da ga nista odposlala, zato ga toženka ni prejela. Zato ni mogoče šteti, da je bil ugovor vložen pravočasno.

2. Drugostopenjski organ je z v izreku navedenima odločbama zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijana sklepa. V obrazložitvi še navaja, da iz prilog, ki sta jih tožnika predložila k ugovorom izhaja, da gre za pripravljene, ne pa tudi za oddane dokumente. Zato se šteje, da sta bila ugovora tožnikov pri toženki vložena 31. 8. 2017. 3. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da sta takoj po prejemu informativnega izračuna, to je 3. 4. 2017, pristopila k pripravi ugovora zoper informativni izračun preko sistema e-Davki in se pri pripravi obeh vlog držala vseh v sistemu zahtevanih korakov, ki naj bi vodile do konca procesa, to je oddaje vloge. Tožnika sta v dobri veri naredila vse potrebno za izpolnitev in oddajo dokumenta, kot že leto poprej in potrpežljivo čakala na odločitev. Ker odločitve ni bilo, sta avgusta 2017 v sistemu e-Davki preverila, kaj je z vlogo. Presenečna sta ugotovila, da odločbi o ugovoru nista bili izdani, zato sta ponovno podala ugovor, tokrat pisno, z namenom, da se upošteva vloga, ki je iz neznanega razloga obtičala v sistemu e-Davki. Predvidevata, da je prišlo do motenj pri delovanju sistema e-Davki, saj vlogi kljub oddaji v sistemu nimata statusa oddana. Ker sta bila tožnika prepričana, da sta vlogo oddala pravilno, sta potrpežljivo čakala na odločitev. Menita, da bi morala toženka v času oddaje ugovora zagotoviti varen, stabilen in transparenten sistem e-Davki, ki ne bi dopuščal dvoumnosti in bi preprečeval morebitne najbolj pogoste napake pri njegovi uporabi. Za napake in pomanjkljivosti sistema tožnika ne moreta biti odgovorna in ne moreta prevzeti škodljivih posledic, ki iz tega izvirajo. Odgovornost za delovanje sistema je na strani toženke, zato sta tožnika pričakovala, da bo toženka upoštevala zapozneli ugovor zoper informativni izračun. Predlagata, da sodišče po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, hkrati pa naj ji naloži tudi plačilo vseh stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka paricijskega roka dalje pod izvršbo.

K I. točki izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. V zadevi je sporna pravočasnost ugovora tožnikov zoper informativna obračun dohodnine št. št. DT 04-66361 in št. DT 03-17457, oba z dne 31. 3. 2017. 6. Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov izhaja, da sta bila tožnikoma navedena informativna izračuna dohodnine vročena z navadno vročitvijo. Sodišče uvodoma sodi, da takšna vročitev ni bila zakonita.

7. Res je, da prvi odstavek 85. člena ZDavP-2, na katerega se je skliceval prvostopenjski upravni organ, na splošno določa, da se vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega zakona, vročajo z navadno vročitvijo in da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače. Vendar pa je v drugem odstavku navedenega 85. člena ZDavP-2 izrecno določeno, da se odločbe, izdane na podlagi sedmega odstavka 267. člena tega zakona vročajo z osebno vročitvijo. Sedmi odstavek 267. člena ZDavP-2 se sicer nanaša na odločbo davčnega organa o dohodnini, ki jo izda davčni organ po obravnavi zavezančevega ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Vendar pa je po presoji sodišča navedeno določbo o obveznem osebnem vročanju treba smiselno uporabiti tudi, ko gre za vročanje informativnega izračuna dohodnine, izdanega na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZDavP-2, čeprav iz zakona ta izrecno ne izhaja, glede na pravne posledice, ki jih lahko povzroči nevročitev ali nepravočasna vročitev ugovora zoper tak izračun. Nevložitev ali nepravočasna vložitev ugovora zoper informativni izračun namreč povzroči, da izračun dobi naravo odločbe o dohodnini, za katero velja, da se je zavezanec odpovedal pravici do pritožbe, kar pomeni, da dobi celo naravo dokončne odločbe. Zato se po presoji sodišča obveznost osebne vročitve odločbe iz sedmega odstavka 267. člena ZDavP-2, ki izhaja iz drugega odstavka 85. člena ZDavP-2, nanaša tudi na informativni obračun dohodnine iz tretjega odstavka 267. člena ZDavP-2. Prav tak pa je bil tudi namen zakonodajalca pri sprejemu ZDavP-2. V predlogu zakona o davčnem postopku Vlade Republike Slovenije EVA št. 2006-1611-0024 št. 00712-40/2006/21 z dne 14. 9. 2006 je v komentarju k 86. členu (sedaj 85. členu) navedeno, da od dneva osebne vročitve tečejo tudi roki za ugovor po 268. členu.

8. Kljub ugotovljeni nezakonitosti vročitve informativnega izračuna pa tožnika ne prerekata, da sta informativna izračuna prejela najkasneje 3. 4. 2018, ko naj bi zoper informativni izračun vložila ugovor preko sistema eDavki. Napačna vročitev informativnega obračuna, ker ni bila vročena z osebno vročitvijo, je bila torej v obravnavanem primeru sanirana (prvi odstavek 98. člena ZUP).

9. Sporno pa je, ali je pravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijani sklep temelji, da tožnika nista pravočasno vložila ugovora zoper informativni izračun. Ni sporno, da je ugovor, ki sta ga tožnika vložila 1. 8. 2017, prepozen. Sporno pa je, ali je navedeni ugovor prvi ugovor tožnikov, ali pa po vsebini predstavlja v bistvu dopolnitev ugovora, za katerega tožnika trdita, da sta ga 3. 4. 2017 vložila po elektronski poti.

10. Za vlogo, poslano po elektronski poti, se po prvem odstavku 68. člena ZUP šteje, da je pravočasna, če jo je prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

11. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika že v vlogi z dne 31. 3. 2017 navedla, da sta preko sistema eDavki pripravila ugovor zoper informativni izračun in ga tudi oddala. Zakaj toženka tem navedbam tožnikov ne sledi, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Toženka zgolj navaja, da sta tožnika dne 3. 4. 2017 sicer pripravila ugovor zoper informativni obračun, kar je razvidno iz informacijskega sistema, nista pa odposlala. Pri tem pa ne pojasni niti, na katerih ugotovitvah navedena ugotovitev temelji niti zakaj šteje navedbo tožnikov, da sta ugovor preko sistema eDavki tudi oddala, za neresnično. Izpodbijanih sklepov zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Navedene kršitev tudi ni odpravil drugostopenjski organ, ki je obrazložitvam prvostopenjskega organa zgolj še dodal, da je iz prilog, ki sta jih priložila tožnika razvidno, da gre za pripravljene, ne pa tudi oddane dokumente. Sodišče zato navedb tožnikov, da sta ugovor 3. 4. 2017 oddala skladno z vsemi navodili, ki so ju vodili do oddaje vloge, in da sta dobila tudi potrdilo o oddani vlogi, ki pa ga žal nista shranila, ne more preizkusiti.

12. Zato mora toženka v ponovnem postopku dopolniti dejansko stanje tudi v smislu preveritve morebitnih napak v delovanju sistema eDavki, do katerih bi lahko prišlo v času, ko sta tožnika oddajala ugovor, za katerega ni sporno, da ga je toženka v svojem sistemu zaznala (med pripravljenimi dokumenti) in se v zvezi s tem tudi opredeliti do navedb tožnikov, da sta vlogo pravilno oddala, o čemer sta prejela potrdilo, ki pa ga žal nista natisnila, oz. ugovor tožnikov šteti kot pravočasen. Morebitna napaka v elektronskem sistemu oddaje vloge ne more biti v škodo davčnega zavezanca, sploh pa ne v primeru, ko tudi vročitev informativnega izračuna ni bila opravljena zakonito, kot je prehodno pojasnjeno.

13. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijana sklepa odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravna akta odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku nista imela odvetnika, se jima na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

15. Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi tretjega odstavka 36. člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1.