Jedro

Ugovor dolžnika je vseboval le žig dolžnika in lastnoročen, nečitljiv podpis. Tak podpis ni popoln, saj ne omogoča presoje, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrglo, ker ga niti po tem, ko ga je s sklepom pozvalo k dopolnitvi s popolnim podpisom ni dopolnil. 2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in vložil ponovni ugovor z navedbo podpisnika. Navaja, da iz sklepa ni razvidno, da je bil dolžniku pozivni sklep vročen in kdaj se je iztekel rok za dopolnitev, dolžnik pa ga je očitno spregledal. Ugovor pa je bil podpisan in žigosan. Navaja še, da je prišlo do nesporazuma, ker ni bilo jasno napisano, kaj se zahteva, zato prosi za obravnavo ugovora.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo dolžnika predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6. Po vpogledu v ugovor dolžnika, vložen 30. 8. 2018, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta vseboval le žig s firmo in naslovom dolžnika ter nečitljiv podpis. Nadalje iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom z dne 3. 9. 2018 (v nadaljevanju pozivni sklep) povsem jasno pozvalo, da ugovor z dne 30. 8. 2018 v roku 8 dni dopolni tako, da bo vseboval podpis vlagatelja, to je podpis pravne osebe (navedba firme), **navedbo zakonitega zastopnika** (njegovo funkcijo in ime), lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in ga tako dopolnjenega vrne sodišču, sicer ga bo sodišče zavrglo. Iz vročilnice k pozivnemu sklepu izhaja, da je bil ta dolžniku skupaj s plačilnim nalogom z dne 3. 9. 2018 vročen osebno 6. 9. 2018. 8 dnevni rok za dopolnitev se je tako iztekel 14. 9. 2018. 7. Dolžnik v pritožbi navaja, da iz sklepa ni razvidno, kdaj mu je bil pozivni sklep vročen in kdaj se je iztekel rok po njem. Zahteva po navedbi odločilnih dejstev se nanaša na razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katere stranke opirajo svoje zahtevke (četrti odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročanje ni tako dejstvo. Vročanje je procesno dejanje sodišča, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom, procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, ter obenem, da se stranki zagotavlja pravica do izjave. Zato (vsaj dokler vročitvi nobena stranka ne oporeka) zadošča, da sodišče ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posebna obrazložitev tega ni potrebna (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 455/2006, z dne 8. 5. 2008). Ob navedenem dejstvo, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni določno navedlo, kdaj je bil pozivni sklep dolžniku vročen in kdaj posledično se je rok za dopolnitev iztekel, temveč le, da je dolžniku dopolnitev naložilo in da dolžnik ugovora v določenem roku ni popravil, iz podatkov spisa pa izhaja, da je dolžnik pozivni sklep prejel, in mu je bilo tako omogočeno, da vročitev preveri in v pritožbi poda vse relevantne navedbe, na zmožnost preizkusa izpodbijane odločitve (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in njeno pravilnost, ne vpliva.

8. Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno sicer je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (tretji odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je tako trditveno kot dokazno breme o tem na naslovniku (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), dolžnik pa tovrstnih trditev (in dokazov) ni podal. Sam v pritožbi navaja, da je pozivni sklep očitno spregledal in ne, da ga ni prejel. Morebitne napake pa bi tudi sicer moral uveljavljati takoj po vročitvi. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Dolžnik bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino moral to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejel, saj je kasnejše uveljavljanje prepozno (286.b in prvi odstavek 337. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) in ga ni mogoče upoštevati.

9. Dolžnik nadalje navaja, da je bil ugovor podpisan. Eden od formalnih pogojev za popolnost ugovora je podpis vlagatelja (tretji v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). ZPP ne določa, kakšen je pravilen podpis za pravdno stranko, ki je pravna oseba. Takih določb ne vsebuje niti Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Funkcija podpisa je v avtorizaciji vloge. Izkazuje istovetnost vlagatelja.1 Zaradi preverljivosti istovetnosti vlagatelja je sodna praksa postavila strožje zahteve o popolnosti podpisa za pravne osebe, ki procesnih dejanj ne morejo izvrševati neposredno, temveč le preko fizičnih oseb, ki morajo biti za to posebej pooblaščene. Zakoniti zastopnik pravnih oseb, organiziranih kot d. o. o., je njen poslovodja, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa (prvi odstavek 515. člena in prvi odstavek 32. člena ZGD-1). Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso tako praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.

10. Ugovor dolžnika je vseboval le žig dolžnika in lastnoročen, nečitljiv podpis. Tak podpis ni popoln, saj ne omogoča presoje, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe2 in je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je dolžnika s pozivnim sklepom pozvalo, da ugovor dopolni s popolnim podpisom, tako da bo ta vseboval tudi navedbo zakonitega zastopnika (njegovo funkcijo in ime) in njegov lastnoročni podpis. Dolžnik ne zanika, da pozivnemu sklepu ni sledil, ob navedenem pa je izpodbijana odločitev pravilna. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 170/2015 z dne 24. 9. 2015 in II Ips 311/1996 z dne 13. 6. 1998. 2 Prim. odločbi VSL III Ip 4200/2015 z dne 16. 12. 2015 in II Cp 784/2016 z dne 6. 6. 2016, ter sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 216/2016 z dne 26. 8. 2016.